Zimska služba na Celjskem pred novo sezono okrepljena


Z današnjim dnem je na naših cestah, razen v Istri, vse do 15. marca predpisano, da morajo biti motorna in priklopna vozila opremljena z zimsko opremo.

Zimsko vzdrževalno službo na celotnem Celjskem, kakor tudi na Koroškem opravlja celjsko podjetje VOC. Vanjo je letos vključenih 6 cestnovzdrževalnih baz in 5 zimskih točk, kjer je 314 zaposlenih razporejenih v 145 plužnih enot. V skladiščih so za zimsko vzdrževalno sezono pripravili 10.000 ton drobljenca, 11.100 ton soli in 33.350 litrov tekočine za moker posip cest. V teku je naročilo za dobavo 54.000 litrov tekočine za moker posip soli in količine soli z odpoklicem glede na potrebe.

Posodobili so tudi zimsko opremo in sicer so nabavili 6 posipalcev za soljenje in dva snežna pluga.

Za učinkovito vzdrževanje cest je, poleg pripravljenosti vzdrževalca, zelo pomembno tudi vedenje vseh udeležencev v prometu. Pri VOC opozarjajo, da so pri učinkovitem opravljanju zimske službe zelo pomembni dobro informirani vozniki, ki imajo primerno opremljena vozila in upoštevajo priporočila o vožnji v zimskih razmerah ter se prilagodijo akcijam pluženja ali posipavanja.

VOC Celje zimsko službo na državnih cestah opravlja pod okriljem Direkcije RS za infrastrukturo. V skladu s pravilnikom o rednem vzdrževanju javnih cest posipavajo in plužijo cestne površine, ki so po pomembnosti razvrščene v različne razrede. Posebej poudarjajo, da je za učinkovito izvajanje zimske službe izjemnega pomena sodelovanje in razumevanje vseh udeležencev v prometu, ki morajo imeti ustrezno zimsko opremo.

V zimskem času skrbijo za dobrih 2067 kilometrov državnih in občinskih cest v celjski in koroški regiji. Vzdrževanje cest je v zimskih razmerah razdeljeno v 7 prednostnih razredov, in sicer:

1. prednostni razred (avtoceste in hitre ceste),
2. prednostni razred (glavne ceste, glavne mestne ceste in pomembnejše regionalne ceste), 3. prednostni razred (ostale regionalne ceste, pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste ),
4. prednostni razred (ostale lokalne ceste, mestne in krajevne ceste, državne ceste s z manjšim prometom),
5. prednostni razred (javne poti, parkirišča, kolesarske povezave, ceste kategorije RT ),
6. prednostni razred (površine za pešce) in
7. prednostni razred (ceste in kolesarske povezave, ki se v zimskih razmerah zaprejo).

Zimsko vzdrževanje teh površin poteka v skladu s pravilnikom o rednem vzdrževanju javnih cest, ki jih izvajalec zimske službe vedno redno pregleduje. Opravlja kontrolne vožnje v cestnem omrežju, v primeru napovedanega slabega vremena so ti obhodi pogostejši. Vozniki plužnih vozil se odpravijo na ceste takoj, ko je na njih dovolj snega za uporabo pluga. Odstranjevanje snega v skladu s pravilnikom poteka tako, da v I. in II. prednostnem razredu debelina snega ne presega 10 centimetrov, na drugih cestah pa 15 centimetrov. »Zato moramo s pluženjem začeti toliko prej, da ob zaključku obhoda vozila navedene količine niso presežene. Na ta način moramo prevoznost vzdrževati med 5.00 in 22.00 uro, izven tega časa so dovoljeni prometni zastoji do 2 uri,« pojasnjujejo pri podjetju VOC.

Pri tem še dodajo: »Kljub vsem naporom v času zelo močnega in obilnega sneženja ne moremo zagotavljati t. i. črne ceste, zato voznike pozivamo k strpnosti, prilagoditvi vožnje in spremljanju informacij o stanju na cestah.«

Posipanje cest ob nevarnosti poledice vedno izvajajo na vseh cestah oz. površinah, ne glede na prednostni razred. Količino soli, drobljenca in magnezijevega ali kalcijevega klorida v VOC, tako kot drugi koncesionarji Direkcije RS za infrastrukturo po državi, določijo glede na temperature in stanja vozišča, še posebej upoštevajo nevarnost ledu ali sneg na vozišču. Pomembna dejavnika sta še vlažnost zraka in gostota prometa. »Prav zaradi spreminjanja vseh teh dejavnikov ne obstaja univerzalna formula za določitev količine posipnega materiala, ampak je ta vedno prilagojen konkretnim razmeram,« dodaja vodja vzdrževanja Damjan Maček. Pri izvajanju akcij posipanja so pozorni na gostoto posipanja in širino pasu, kjer ga izvajajo. Če bi bil pas posipanja preširok, bi se preveč materiala razneslo na zelene in druge površine, če pa bi bil preozek, izvajalec zimske službe tvega, da ne bo učinkovito posipal cestne površine.