V Sloveniji se vsako leto podeljujejo najvišja priznanja za dosežke s področja biotehniških ved. Lani jo je zasluženo prejela Laščanka in prof. dr. Damjana Drobne, ki pomembno vpliva na razvoj novih raziskovalnih smeri.
Dolgoletna profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti je svojemu delu zelo predana in pravi, da ji je ponedeljek ljubši kot petek. Pogosto je službeno v tujini, kjer tudi vodi mednarodne konference. Naši ekipi je dala vpogled v delo znanstvenika in njegov način razmišljanja.
JESENKOVO PRIZNANJE – ZASLUŽENO IN V PONOS
Jesenkova nagrada za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke s področja biotehniških ved se podeljuje se od leta 1973. Damjana Drobne je različne biotehniške vede povezala z nanotehnologijo in razvila 2 novi znanstveni smeri: nanobiologijo in nanotoksikologijo.
Je redna profesorica na omenjeni fakulteti, v zadnjem času pa je zunanja svetovalka v Slovenskem inovacijskem stičišču. Ko je treba združiti industrijo in akademsko okolje, se naslanja na poznavanje sposobnosti doktorskih študentov. Trenutno je članica doktorske komisije na Univerzi v Ljubljani.
Pred dobrim desetletjem je Damjana ustanovila raziskovalno skupino, ki uspešno sodeluje z gospodarstvom in je danes enakovreden partner v 4 večjih projektih Evropske unije, tudi v programu H2020.
Krasen občutek je, ko si del znanstvene družine, mednarodne seveda.
SE V NANOTEHNOLOGIJI SKRIVA ZDRAVILO ZA RAKA?
Nanomateriale je svet začel bolj spoznavati v zadnjih 10 letih, saj si jih ljudje želimo v izdelkih vsakdanje rabe. Pri novih odkritjih o zakonitosti teh materialov je sodelovala tudi njena skupina.
Pred kratkim je Damjana potovala v Teheran, kjer je bila na delavnici na temo nanovarnosti in kongresu na temo nanomedicine in nanotehnologije.
Objavili smo uporabo delcev iz titanovega dioksida za sledenje in hkrati za tretma rakavih celic. Celice izbrane celice sprejmejo vase delce, nato pa smo te delce v celici aktivirali s svetlobo in celica je propadla.
Evropsko sodelovanje z Iranom je bilo konec lanskega leta izbrano in nagrajeno kot 10 najboljših izsledkov (znanstvenih objav) Univerze v Ljubljani za tekoče leto.
DELO IN ŽIVLJENJE ZNANSTVENIKA
Sama želi izpostaviti, kaj dejansko pomeni biti znanstvenik, kajti njegovo delo se v vsakdanjem življenju ne opazi in ljudje o tem malo vedo.
O načinu življenja umetnikov nekaj malega vemo, o tem govorijo filmi in so priljubljena tema tudi v književnosti. O življenju znanstvenikov pa ne vemo veliko. Biti znanstvenik ni služba, ampak je to način življenja.
Zaveda se, da je v skupini povezovanje kolegov nujno, kajti vsak posameznik je pomemben. Ni prostora za tekmovalnost, ampak za počasen in stabilen napredek celotne skupine. Na to kažejo številna priznanja njenim študentom.
Vsakdanjik znanstvenika pa ni veliko drugačen, morda so le nekatere vrednote razlikujejo, kar se kaže v drugačnem pogledu na materialne dobrine, dopust, prosti čas …
VEČ PADCEV KOT VZPONOV
Znanost nima mej in polov. Je kot detektivsko delo in raziskovalcem so vsa odkritja enako vznemirljiva. Ne gre tako, da bi nekaj razglasili za odkritje in iz tega naredili odmevno zgodbo. To, pojasnjuje Damjana, nima nič skupnega z vznemirljivostjo ob odkritjih.
Znanost je ustvarjanje, pa ne nečesa, kar lahko primeš v roko, pač pa novega znanja.
Zgolj vpogled v zbrane rezultate ne da rešitve, treba se je zakopati v literaturo in razpravo. V tem se skriva veliko adrenalina, na preizkušnji pa je vse, od osebnostih lastnosti, znanja in izkušenj, do pristopa k reševanju problema.
Zelo težko je priznati, da raziskave niso dale želenega rezultata, da je kaj potrebno ponoviti in kaj ne, da bo potrebno sesti pred literaturo in porabiti ogromno dodatnega časa za študij. Bistvo pa je, da mora v vsem tem biti popoln užitek.
Prepričana je, da se nič od tega se ne sme delati pod prisilo, saj se na tej točki znanost konča. Znanstvenik se mora sprijazniti, da je za osvojitev vrha gore potrebno dolga leta vaditi na majhnih vzpetinah.
PODELITEV IN 70. OBLETNICA BIOTEHNIŠKE FAKULTETE
Slovesnost je hkrati obeležila 70-letnico Biotehniške fakultete, med govorniki je bil poleg dekana Mihe Humarja še predsednik Državnega zbora RS, dr. Milan Brglez, ki je izpostavil pomen biotehniških ved za napredek družbe ter vlogo fakultete. Nagrado sta prejela tudi najboljša diplomantka doktorskega študija in diplomant magistrskega študija. V zaključnem govoru je Damjana povedala:
Nagrada je priložnost za promocijo raziskovalnega področja, ki je mlado, manj poznano. Nova tehnologija ponuja številne priložnosti za inovacije in gospodarski razvoj, hkrati pa s sabo nosi tudi veliko etično odgovornost.
ZNANSTVENICA, KI OBOŽUJE PSE IN ČEVLJE
Kadar najde nekaj prostega časa, se ukvarja s kolesarjenjem. Med živalmi so ji najbolj pri srcu psi, čeprav svojega nima. Kljub vsemu pa je še vedno ženska, ki obožuje čevlje in tudi oblačila, saj kamorkoli gre, vedno pregleda vse trgovine. Zanimivo ji je področje geostrateške politike, v katerem ima vsak akter svoje poteze in jih je zato težko razumeti. Ob teh temah se sprosti, kot pravi sama.
A takrat, ko ji nekaj pobere ogromno časa in energije za bolj znanstvena početja, jo vodi Gregorčičeva misel: Dolžan ni samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!
Damjana, čestitamo in želimo vam še veliko nadaljnjih uspehov!
vir tekst: T. Ž.
vir foto: Damjana Drobne in Željko Stevanić
