V nedeljo, 22. 2. 2015, se je v Celju odvil prvi zimski Urbani gladiator – hladnejša in še bolj mokra različica pomladnega atraktivnega dogodka, ki je bil lani maja premierno izveden prav tako v knežjem mestu, nato pa še v Laškem, Ljubljani in na Polzeli. Okoli 300 pogumnežev je prebudilo bojevnika v sebi in se, kljub obilnemu deževju, spopadlo s številnimi ovirami.
Urbani gladiator je dogodek vzdržljivosti, zahtevnostna preizkušnja z različnimi ovirami, ki jo zmorejo le najbolj pogumni – tisti, ki jih ne prestrašijo dež, veter, sneg, megla, led, ogenj, blato, voda in številne bolj in manj zahtevne ovire. Start in cilj dogodka, katerega osrednji namen je bil tudi tokrat blatna zabava ob ekipnem premagovanju razgibane trase, sta bila v Mestnem parku Celje.
Udeleženci so lahko izbirali med dvema dolžinama. Krajša trasa je merila 9 kilometrov, na njej pa so morali urbani gladiatorji premagati 20 ovir. Nosili so vreče, preskakovali ogenj, plezali čez steno, se plazili po blatu pod električnim pastirjem, se vozili s samokolnicami, prevračali gume in skakali v vreči. Še bolj ambiciozni in tisti z močnejšo voljo so se podali na daljšo, 14-kilometrsko traso, ki se je vila s Starega gradu, mimo vojaškega strelišča in preko Hudičevega grabna vse do Celjske koče.Udeležence so tu seveda čakale nove, še nekoliko težje ovire – prevračali so hlode, prenašali kamenje in drva, metali sulice, premagovali pa so tudi ovire v pustolovskem parku.
Vsako od ovir je bilo potrebno opraviti pod budnim očesom Slovenske vojske, ki je s svojo avtoriteto poskrbela, da so bile vse ovire resnično izvedene. V nasprotnem primeru je bilo treba opraviti nič kaj enostavno kazen v obliki vojaških poskokov (»burpijev«). Ob vrnitvi proti cilju so udeležence čakale še končne ovire, izmed katerih velja posebej izpostaviti gladiatorsko areno, v kateri se je bilo potrebno preriniti mimo treh postavnih gladiatorjev, ki so skušali udeležence brez milosti zaustaviti med kupi sena.
Po besedah organizatorjev so udeleženci skozi cilj so pritekli v najrazličnejših blatnih odtenkih, vsaj petdesetih. Ampak povsem navdušeni, zadovoljni, nasmejani in ponosni nase, ker so zmogli. Na prizorišču je vladalo enkratno, fenomenalno vzdušje. Videti je bilo obraze z nasmeškom do ušes, slišati je bilo vzklike veselja, čutiti je bilo le pozitivno energijo. Še preden so se udeleženci okitili z veličastno in povsem zasluženo medaljo, so oddali tudi blatni odtis svoje roke, ki bo prav poseben spomin v kolažu vseh gladiatorskih vtisov.
Po besedah direktorja prireditve Nina Cokana je dogodek kljub dežju odlično uspel: »To je bilo res vrhunsko doživetje. Hvala vsem, ki so se udeležili našega blatnega spektakla kljub neugodnim vremenskim razmeram. Vsi, ki so se v tem dežju podali na traso, so dokaz, da se vse da, če se hoče, če imamo voljo in željo ter ob sebi dobro ekipo. Nič ni nemogoče in vsakemu izzivu smo lahko kos, če se tako odločimo. Udeleženci so nas navdušili s pozitivnimi vibracijami in neverjetno energijo. To je to, to je Urbani gladiator. Vedno je mogoče še kaj popraviti in potrudili se bomo po najboljših močeh, da bo vsak nadaljnji dogodek še boljši.«
Zabava, druženje, rekreacija, tek, blato, ogenj, voda, pogum, moč, vztrajnost, izziv, ponos, zadovoljstvo, smeh – so asociacije na Urbani gladiator, avanturistični dogodek, ki številnim nudi nepozabne spomine.
Vir: Niko Cokan
Foto: Fat Burn
