Na današnji dan leta 1988 je takrat 22-letni Matjaž Debelak na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju posamično na veliki skakalnici osvojil bronasto medaljo.
Debelak, rojen leta 1965, je svojo športno pot začel v domačih Braslovčah. V mlajših selekcijah je postal prvak med cicibani, mlajšimi in starejšimi pionirji ter mladinci. V sezoni 1983/84 je na tekmi poletnega pokala v Berchtesgadnu prvič nastopil za člansko ekipo in že takoj zablestel s tretjim mestom. Na svoji prvi ekipni tekmi v Hinterzartnu je skupaj s Primožem Ulago in Miranom Tepešem celo zmagal. Zaradi poškodbe kolena je moral izpustiti olimpijske igre v Sarajevu leta 1984. Smuči je že skoraj postavil v kot, vendar se je z voljo in vztrajnostjo vrnil na tekmovališča. Med služenjem vojaškega roka je na svetovnem prvenstvu v poletih leta 1985 v Planici, na uradnem treningu s 185 metri dosegel državni rekord, kar je bil takrat tudi tretji najdaljši polet vseh časov. Na tekmah svetovnega pokala je bil najvišje uvrščen na petem mestu. Skakalno kariero je zaradi težav s kolenom zaključil leta 1990.
Sredi olimpijske sezone 1987/88 se je moral zaradi zdravstvenih težah za dalj časa umakniti s tekmovanj. S trdimi treningi si je nato zadnji hip priboril vozovnico za olimpijske igre. Na mali skakalnici se navkljub dobrim skokom na treningih ni uvrstil v ekipo, kar ga je le še podžgalo, da je nastop na veliki napravi pričakal maksimalno motiviran.
Prireditelji so morali tekmo zaradi premočnega vetra kar štirikrat prestaviti, 23. februarja 1988 pa je vendarle napočil dan D. Debelak je po prvi seriji zasedal deveto mesto. V drugi pa je iz nižjega naleta izkoristil eksplozivno moč svojih nog in se z najdaljšim skokom finala uvrstil na tretje mesto. Bronasta medalja je bila šele druga jugoslovanska/slovenska in prva skakalna v zgodovini zimskih športov v takratni državi.
Življenjsko formo je potrdil naslednji dan, ko je na ekipni tekmi skupaj s Primožem Ulago, Miranom Tepešem in Matjažem Zupanom osvojil srebrno medaljo. Za svoje zgodovinske dosežke je bil nagrajen s številnimi priznanji, med drugim je leta 1988 prejel tudi Bloudkovo nagrado, najvišje državno priznanje Republike Slovenije, ki jo od leta 1965 podeljuje Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj za dosežke na področju športa. Leta 2013 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.
avtor besedila: Damir Žerič
vir: Kamra.si
Preberite tudi: Razstava o prvem zimskem olimpijskem medalistu s Celjskega
