Na današnji dan bilo leta 1950 ustanovljeno Atletsko društvo Kladivar Celje. Prvi predsednik je bil Fedor Gradišnik.
Septembra istega leta so odprli novozgrajeni stadion, na katerem so opravili tisoče prostovoljnih ur. To je bil prvi atletski stadion v Jugoslaviji in pričetek bleščečih uspehov za celjsko atletiko.
Današnji predsednik, Stane Rozman, je ob tem zapisal, da ima Gradišnik zasluge ne le za izgradnjo današnjega stadiona, ampak je treniral tudi plejado celjskih olimpijcev: Stanko Lorger, Roman Lešek, Draga Stamejčič, Marjana Lubej, …
Svečana akademija ob 75-letnici bo 7. februarja v Narodnem domu.
Atletska dejavnost v Celju od 1891.
Dejavnost na področju atletike beležimo v Celju že pred več kot 100 leti, ko je Matija Benčan leta 1891 uspešno nastopil na vsesokolskem zletu v Pragi. Tam so nastopajoči tekmovali tudi v atletskem mnogoboju, v katerem je Benčan dosegel 4. mesto in nato svoje navdušenje nad tem športom prenesel še na mlade v domačem mestu. Sledilo je petdesetletje atletske aktivnosti s presledki, ki so jih povzročili vojna, neposluh mestnih oblasti za potrebe atletov ipd. Do sprememb pa je prišlo v drugi polovici 20. let, ko so se v tem času z atletiko v Celju ukvarjala kar štiri športna društva, celjski atleti pa so v naslednjih letih dosegali odmevnejše rezultate.
Leta 1934, dve leti po ureditvi športnega igrišča, je v okviru SK Jugoslavija začela delovati tudi zelo uspešna atletska sekcija. K napredku so močno prispevala uspehi, ki so jih celjski atleti dosegali kot člani ljubljanskega Primorja; leta 1936 so od štirih državnih rekordov, ki so jih dosegli Slovenci, tri prispevali prav Celjani. Emil Goršek, balkanski rekorder na 800 in 1500 m, je kot prvi Celjan nastopil na OI v Berlinu. Na EP leta 1938 je poleg njega nastopil tudi Feri Pleteršek, ki je kot prvi Jugoslovan 400 m pretekel v času pod 50 s. V letih po 2. svetovni vojni, med katero je bila atletska aktivnost v mestu ob Savinji prekinjena, pa je ta doživela svoj pravi razcvet.
Kladivar Celje je danes atletsko društvo, ki je osvojilo več kot tisoč naslovov slovenskih in jugoslovanskih prvakov v vseh kategorijah, prispevalo več kot petsto reprezentančnih nastopov, več kot sto državnih rekordov, osvajalo odličja na največjih tekmovanjih, dalo 19 olimpijcev in en svetovni rekord.
Preberite tudi:
Novoletni skok v Savinjo pri celjski Špici 2025 z mednarodno udeležbo (foto, video)
