Sinočnjo tekmo osmine finala evropskega nogometnega prvenstva Slovenije s Portugalsko, ki se je končala s streljanjem enajstmetrovk, kjer so bili uspešnejši fantje z najbolj zahodnega dela Evrope, so pokomentirali tudi nekateri celjski obrazi.
Celotno tekmo je odigral član celjskega kolektiva Žan Karničnik, ki je med drugim večkrat zaustavil Ronalda in prejel tudi rumeni karton.
Žan Karničnik v izjavi za RTV Slovenija: “Zelo ponosni smo na to, kar smo dosegli. To je šport – enkrat ti da, drugič ti vzame. Danes nam je nekaj malega zmanjkalo. Lahko smo zadovoljni, kako smo delovali kot ekipa.”
Nogometni klub Celje: “Žan in NZS, glavo gor! Slovenija se je več kot častno poslovila od evropskega prvenstva.”
§
Jure Bajić: “Fantje glavo gor, dali ste vse od sebe, izgarali vsako tekmo in niste izgubili tekme na prvenstvu. Jaz sem ponosen in verjamem, da je tudi cela Slovenija ponosna na vas. Obramba sporne enajsmetrovke Oblaka Ronaldu se bo pa pomnila še dolgo. Na koncu je zmanjkalo goriva. Za mene ste heroji! Hvala vam!”
Iztok Gartner: “REZIME TEKME: Slovenci so čustven narod in ko smo videli, da Ronaldo joče, smo se odločili, da niti med penali ne bomo zatresli njihove mreže.
Pošlji sms na 090 – RONALDO7.”
Valentin in Mirjana Steblovnik: “Veliki Portugalski niste pustili dihati. Ronalda ste spravili v solze. Navdušili ste svet. Za nas ste junaki! Slovensko zastavo ste dvignili zares zelo, zelo visoko. Smo ponosni na to, da smo Slovenci.”
Mohor Hudej: “Seveda sem v dvomih, z mešanimi občutki, če bi sploh tole spisal. Ker približno vem kakšni komentarji potem padajo. Seveda mi je vseeno za njih, bolj gre zato, da me živcira to, kako zelo bezvezni znajo bit. Pišem o fuzbalu, ki sem ga od rosnih let oboževal in ga še zmeraj. Zmeraj sem trdil, da je to najbolj zajeban šport, da je kralj med športi, kar menim še danes. Kralj med športi! To ve tisti, ki je kdaj igral velik fuzbal, ko mu je po par šprintih gor in dol postalo jasno, da ni zajebancije, sploh pa, ko se prične vse skupaj dogajat še s skoki in štarti in dueli na pas mater. In to je šele začetek, potem je potrebno še pa zmagat. In če sem bil še včeraj evforičen, vesel za naše, sem se danes zbudil s kislim priokusom. Da smo si na jasnem, največji uspeh slovenskega nogometa, pa vendar… Pri nogometu je zgodba če-jev sicer nesmiselna, pa vendar se neka ekipa gradi in vzpostavlja ravno skozi logiko odprave teh če-jev. Na koncu šteje zmaga, napredovanje in osvojitev prvenstva. Tako to je. In zato to pišem, ker o teh če-jih je potrebno pisati. O napakah! Šeškotovo šanso generacije bomo še leta pogrevali. Če bi zabil, bi bilo drugače, ker to je ČE. Ker pa ni, se je potrebno pogovarjati o tem, zakaj je tu prišlo do ČE ja. Ko si prvak Evrope, ko napreduješ, ga namreč ni, ne obstaja, čeprav v resnici obstaja, ampak ga ni, ni potrebe zanj. Mislim, da se strinjamo. In tukaj se mi zdi, da smo na točki, kjer je potrebno, da smo realni. Koliko so sposobni tile igralci smo videli, ne morem pa se znebiti občutka, da so še več. Ne gre zato, da sem požrešen, pač pa gre za čisto racionalnost. Kek je genialen trener in hkrati motivator. V tem je čista špica. Pa vendar, če želimo kaj več, potem so mi všeč hrvaške razmere. Zakaj? Zato ker, ko poslušaš naše komentatorje, »znanstvenike« na RTV, dva »analitika«, ki nimata pojma in hkrati poslušaš način vodenja debate z njima, ko se zaveš, da so tudi naši komentatorji tretja liga, se zaveš manjka poznavanja same igre, logike nogometa. V hrvaškem studiu so bili trije, ki so komentirali našo tekmo. Z vsemi tremi se lahko samo strinjaš, kar so povedali, ker enostavno obvladajo. In to kar so povedali za našo ekipo, so brez dlake na jeziku povedali tudi za svojo reprezentanco. Točno se ve kaj je prav in kaj narobe. In pozor, govorili so o Daliću, ki je velemojster vodenja ekipe. Ker Dalić je vodil ekipo, ki je igrala finale SP in polfinale in zmagala za tretje mesto, pa še ligo so dobili. In to je top šit dragi moji. To je kakšne tri razrede več. Pa vendar, so ga kritizirali. Ampak, nekje je treba začeti in po vseh debaklih, ki smo jih imeli v slovenskem nogometu, najprej doktorja znanosti Verdenika, ki je bil na ravni teh dveh RTV analitikov, pa potem runklastega Oblaka, omejenega Katanca (Zaho je s svojim delom dokazal, da je bil motor reprezentance in Maribora, da ne bi kdo bil kaj pameten), o Stojanoviču ne bi, Prašnikar pa je sicer bil OK, ampak bolj za ekipo San Marina kot pa za Slovenijo, ki je vendar sposobna več kot San Marino, kar je vsem dokazal Kek. Ampak, naslednja točka je to, da se preseže Kek. Da se recimo ne kliče Iličić, ker ima zasluge za narod, da se iz ekipe odstrani nekdo, ki je že na prvi tekmi zajebal vse, potem pa še trikrat ponovil vse, govorim o Šporarju, ki je bil edini med vsemi, ki, zdaj bom našteval, s poudarkom: ni streljal, ko je imel šanso, ni podal, ko bi moral, ni šel v duel, dvoboj s soigralci, ko bi moral, ni šel v skok, ko bi moral, tekel nazaj, ko bi moral in pravzaprav čakal. Namesto njega je to delal Šeško, ki je vse to počel. Morda, pravim morda, zato ni imel moči in koncentracije za to, da zabije tisto »pribrojeno«, ne poklonjeno, šanso na koncu. Ne zamerim mu! Ne zamerim mu, ker sem videl kar sem videl, Šporarja, ki ne sodi v reprezentanco. In zato, tukaj je del odgovornosti tudi pri vodstvu reprezentance. To se da popraviti, ob vseh preostalih pozitivnih faktorjih, ki so jih na tem prvenstvu pokazali. Tu imamo še rezervo. Drugje je ne vidim. In za konec, največji uspeh do sedaj, na žalost z grenkim priokusom, predvsem zato, ker bi tem igralcem privoščil to srečo, ki jo človek občuti v zmagi, v zmagi znotraj najbolj zahtevnega športa na planetu.”
Tone Tiselj (v odgovoru Mohorju Hudeju): “To je maksimum, ki so ga fantje dosegli, za kaj več je treba zmagati. Te kvalitete nimamo in smo razen proti Srbiji bili ves čas v podrejenem položaju. Smo top v branjenju in to je edini način da smo lahko konkurenčni največjim. Za to je zame največji reprezentančni rezultat in tudi Kekova ZMAGA nad Rusijo, ki jo je vodil Čarovnik HIDDINK. Portugalci pošteno naprej, ker so boljši. Šporar igra za to, ker boljšega ni in če bi on znal to, kar ti želiš, da bi znal, bi igral kje drugje. Tudi šanse si nismo pripravili nobene na zadnjih dveh tekmah. Huda napaka Pepeja. Ja, vratar je dobro reagiral pri Šešku, ki je pretekel kar nekaj metrov ob oviranju Pepeja. Tu ni čeja. Ronaldo, Modrić, Maradona Baggio, Messi, …, so zastreljali penale, tudi odločilne in veliko boljše priložnosti so zastreljali boljši od Šeška. O zahtevnosti športa bi lahko razpravljali. Po moji oceni je daleč od najbolj zahtevnega. Je pa najbolj popularen in vzbuja najmočnejša čustva (domoljubna). Vse naše ekipe pod vsemi selektorji so rezultate naredile z zelo podobno taktično igro in odnosom, ker za kaj drugega ni kvalitete in je iz take male baze ne bo. Ne bi bil tako kritičen do selektorjev, ker je specifika nogometa ravno to, da lahko tudi igralno precej slabša ekipa premaga boljšo s poljubom sreče. To kar je Dalić naredil s Hrvaško, je neverjetno, ampak karte se obrnejo. Dva nesrečna gola ob koncu tekme in lahko bi bilo drugače. So pa srečno premagali Brazilce in še koga.”
