Po koncu hokejske sezone na Švedskem se je v domače Celje vrnil Luka Čerenjak. 18-letni hokejist, ki v višino meri 202 cm in tehta 113 je v Skandinaviji od jeseni 2020, kjer mu gre odlično. V Nykopingu, ki je velik kot Celje in leži 100 kilometrov jugozahodno od Stockholma, je član selekcij do 18 in 20 let, iz branilca pa se je prelevil v odličnega napadalca.
Njegova hokejska pot se je začela že pri dveh letih, ko je opazoval svojo petletno sestro na drsalnem tečaju in je že takrat začutil potrebo, da se udejstvuje na ledu. Do 14. leta je hokejsko palico vihtel v celjskem klubu, ob vstopu v srednjo šolo pa se je preselil k ljubljanski Olimpiji. V tem času igral tudi za zaloško Slavijo in Maribor. Sodeloval je tudi v reprezentančnih akcijah, kot perspektivnega hokejista pa ga je nagovoril slovaški menadžer Lukas Vepy in mu predlagal nadaljevanje poti na Švedskem, ki je idealna za razvoj v tovrstnem športu.
Luka je zaradi svoje telesne moči dobil vzdevek »Čero Bombardero«, prav tako pa se odlično znajde v vlogi t.i. dobrega duha slačilnice, kar je za trenerje izjemno pomembno.
Kakšni so bili tvoji začetki na Švedskem tako igralski kot tudi siceršnji?
Kot tujec nisem imel nobenega privilegija, vseeno pa mi ni bilo treba opraviti 14-dnevnega preizkusnega obdobja, temveč so me zaradi mojih sposobnosti takoj uvrstili v ekipo. Zelo hitro sem se vključil v ekipo in se naučil tudi švedščine, kar je zagotovo plus. Marsikateri tujec se je iz različnih razlogov vrnil v domovino, jaz pa vztrajam, če mi bo le dano.
Treningi so naporni in jih opravljamo ne glede na tekme, kar po drugi strani pomeni, da smo tudi izjemno fizično pripravljeni. Sam še dodatno hodim v fitnes.
Znano je, da je življenje na severu veliko dražje kot pri nas
»Drži, cene so standardu primerno višje. Da nekoliko privarčujem si hrano pripravljam sam. Samo kilogram mesa, ki ga potrebujem zaradi proteinov, na Švedskem stane 40 evrov. Moj klub je odlično organiziran, vendar si morajo za razliko od Slovenije igralci vse stroške kriti sami, vključno z opremo in prevozi, tisti, ki ne živimo pri starših pa tudi stanovanje.
Torej potrebuješ kup dodatnih sredstev?
Tako je, zaradi moje velikosti potrebujem po meri narejeno opremo, kar znese okoli tri tisočake na sezono, prav tako v tem času porabim 10 do 12 palic, vsaka pa stane blizu 300 evrov. O kakšnem delu ne morem razmišljati, ker potem ne bi mogel tako kakovostno trenirati. Nekaj denarja bom skušal sedaj zaslužiti s poletnim delom v domovini. Finance so v bistvu edina težava, saj ne dvomim v svoje sposobnosti. Treba je zdržati še eno leto, da bom lahko v sezoni 2024/25 podpisal pogodbo.
Koliko sredstev je torej potrebnih za eno tvojo sezono
Celotni strošek znaša med 15 in 17 tisočakov. Trenutno lahko računam samo na mamino pomoč, za katero sem ji resnično hvaležen.
Kakšne pa so tvoje ambicije?
Prav daleč naprej ne razmišljam. Želim se najprej dokazati med vrstniki in tudi pri članih. V nadaljevanju me zaradi stila igra mika igranje v Kanadi, kaj več pa nisem razmišljal.
Kakšen pa je hokej na Švedskem in kako si postal napadalec?
Igra se veliko bolj na čisto, zato pride do izraza tehnika. Na eni izmed tekem pred dobrimi tremi meseci nismo imeli poškodovanega soigralca, zato je trener določil mene. Od takrat naprej sem vseskozi v tej vlogi. Čeprav sem večino sezone igral kot branilec sem na koncu zbral 19 točk, torej golov in podaj. Osebno mi največ pomeni, da vseskozi izboljšujem svoje znanje in igro ter da tako tudi napredujem.
Si kdaj razmišljal o kakšnem drugem športu?
V 5. razredu so me sicer snubili za rokomet, a meni je hokej najlažji (se zasmeje, op.).
