Po turbulentnem in rezultatsko ne preveč uspešnem obdobju po menjavi trenerja Damirja Krznarja s povratnikom Albertom Riero, je v NK Celje po zmagi nad armenskim Pjunikom in uvrstitvi v Konferenčno ligo zavladalo zatišje. Še pred tem je klub morala zapustiti kopica igralcev iz Krznarjeve selekcije, Riera pa se je na novinarski konferenci lotil celjskega novinarja Marka Cirmana.
Prav o tem dogajanju je tekla beseda v znanem nogometnem podcastu Vala 202 Žoga je okrogla, kjer sta svoje “vtise” in poglede strnila oba domačina, tako Cirman kot odpisani kapetan Celjanov, Denis Popović.
Voditelj podcasta Luka Petrič je gosta Popovića najprej vprašal, kako je sprejel nenadno menjavo Krznarja z Riero.
“Bil je rahel šok, glede na to, da smo s Krznarjem osvojili naslov prvaka in spisali lepo zgodbo,” je dejal Popović. “Vsaka menjava trenerja prinese šok v moštvo, plus je bil ta, da se je vrnil stari novi trener. Mi igralci igramo, drugi ljudje v klubu pa odločajo o tem, kdo bo trener in kdo ne,” je dejal.
Sam sicer nima slabe besede o Krznarju, ne v strokovnem, še manj pa v osebnostnem smislu:
“Damir Krznar je odličen človek, z njim kot ekipa nismo imeli nekih problemov. Treningi pri njem so bili dobri, mogoče malo daljši, ampak na koncu je to prineslo rezultate. Damir je s Celjem postal prvak, dobro smo začeli novo sezono …” je navajal Popović.
Po besedah odpisanega celjskega kapetana je bil Damir miren, razumevajoč trener, s katerim se je dalo pogovoriti, njegov asistent Mikić pa nekoliko bolj oster, kar je sicer pri trenerskih timih običajno ravno obratno. “A oni tako delujejo že vrsto let in glede na rezultate v Celju in prejšnjih klubih zgleda, da to funkcionira,” meni Popović.
Kaj pa Albert Riera?
“Pod Krznarjem smo igrali drugačen nogomet, Riera je, kolikor sem ga uspel spoznati v njegovem prvem mandatu, perfekcionist, ki zahteva drugačen slog igre in potrebuje drugačne karakteristike igralcev.” je povedal Popović.
“Riera hoče, da je vsak igralec v določenem trenutku na pravi poziciji. Kadar to deluje, izgleda zelo dobro, odlično. A mislim, da je v modernem športu, ne samo v nogometu, težko biti perfekcionist. A Riera se hoče najbolj približati temu. Enostavno hoče, da igralci igrajo tako kot si je on zamislil.”
“Moj primer bi lahko speljali drugače, bil sem pripravljen sprejeti manjšo minutažo”
Novinar je Popovića tudi vprašal, kako je prišlo do njegovega slovesa iz kluba po vrnitvi Alberta Riere.
“Zame je to bil šok, razočaranje. Moja želja je bila, da končam v Celju. Trener se je pač tako odločil. Po pogovoru z njim sem videl, da morda nima smisla nadaljevati. Spoštujem njegovo odločitev: en trener preferira en tip, drugi drug tip igralca, kakršen sem jaz. Ni me videl v prvem planu. V pogovoru, ki je trajal morda 20 minut, ni bilo večjih težav, sledil je še dogovor z upravo o prekinitvi pogodbe.”
Glede tega, da je moral oditi, je 34-letni Popović komentiral, da je v karieri imel kar nekaj kapetanov, ki so bili starejši kot je on sam v tem trenutku. Po njegovem bi vse skupaj lahko drugače izpeljali, saj je bil pripravljen sprejeti tudi manjšo minutažo, ker je pač želel kariero končati v Celju. “Pristal bi na manj, saj pomembno je vodenje v slačilnici: fantje so mi sledili, me poslušali. Tega si nisem prislužil tako, da sem prišel v garderobo, udaril po mizi in dejal, da sem šef. To sem si prislužil s svojim odnosom na treningih in tekmah, s svojimi igrami,” je dejal.
Popović je tekom pogovora sicer večkrat poudaril, da celjskemu moštvu želi vse najboljše. “Verjamem, da bo po reprezentančni pavzi, ki omogoča več skupnih treningov, vse skupaj izgledalo bolje,” je komentiral sedanje in pričakovano prihodnje stanje ekipe.
Na vprašanje ali je Konferenčna liga realen domet te ekipe, je Popović dejal, da je vesel, da se je Celje prvič uvrstilo v evropska tekmovanja, ampak da v sebi čuti, da bi lahko igrali najmanj Evropsko ligo: “glede na to, kako atmosfero smo imeli, ekipo, kvaliteto v ekipi, zelo dober žreb … ampak tudi uvrstitev v Konferenčno ligo je zelo dober uspeh in res sem vesel, da je fantom to na koncu uspelo.”
In kaj bo počel v prihodnje? Klub mu je sicer ponudil nadaljnje sodelovanje, a on bi še igral:
“Vzpostavljeni so določeni kontakti. Bila mi je ponujena funkcija v klubu, a potrebujem nekaj časa, da zbistrim vse misli in vidim, kaj si želim. Še vedno imam željo, da igram nogomet, pripravljen sem še vedno dobro, želim si najti sredino, kjer bom užival, pomagal mladim fantom, ne bom pa se nikamor silil.”
Marko Cirman: Rieri NK Celje ne bo nikoli pomenil toliko, kot pomeni meni
V podcastu so spregovorili tudi o besedni izmenjavi med trenerjem Celjanov Albertom Riero in celjskim novinarjem Markom Cirmanom na konferenci po zmagi nad Pjunikom, ko je Riera v povišanih tonih od novinarjev zahteval več spoštovanja, od Cirmana pa, da naj preneha pisati “sranje”, kot se je izrazil.
Cirman je v Rierinem izvajanju prepoznal “popolnoma neizzvan in nekontroliran napad” nase in na tam prisotne medije. Kot je dejal, tega ni pričakoval. “Mislim, da sem z Albertom Riero do tedaj imel korekten odnos, zato me je ta njegova reakcija na nek način presenetila in tudi zabolela, ker sva do tega trenutka res zgledno sodelovala, očitno pa zdaj on v meni vidi nekega nasprotnika tega kluba, pa čeprav globoko v sebi vem, da ta klub pomeni več meni kot Albertu Rieri.”
Cirman je v nadaljevanju s poslušalci delil vsebino pogovora z Riero na dublinskem letališču po “sramotnem izpadu proti Shamrocku,” kot se je izrazil. Zdaj meni, da je Španca morda tisti pogovor zbodel, čeprav takrat Riera tega ni pokazal. Zdaj pam kot da je po Pjuniku vse izbruhnilo iz njega. Obenem ga je po Cirmanovem mnenju razjezilo tudi to, da je “izvohal” in napisal, da so v klubu prekrižali Luka Menala.
“Vse se je nagrmadilo nanj, ampak očitno je to olajšanje bilo tako veliko, da sem jaz, ki sem bil tam v prvi vrsti, nastradal,” je dejal Cirman ter dodal, da tega sicer ni vzel osebno, da pa bo še kot novinar naprej spraševal, ker je to pač “njegova dolžnost in njegov poklic.”
