Slovenija je priljubljena kolesarska destinacija, ki zaradi izjemne lege in razgibanega terena privablja turiste od vsepovsod. Morda se niti ne zavedamo, kako dragoceno je v tej verigi kolesarskih destinacij Kozjansko in Obsotelje, ki s svojimi travniškimi in poljedelskimi ravninskimi predeli in z vinogradi ter godovi poraščenimi griči ter hribi predstavlja pravi kolesarski raj tako za družinsko kolesarjenje kot za kolesarje, željne zahtevnejših podvigov.
Po izredno dobro sprejetih predstavitvah naših pohodniških poti, tokrat predstavljamo naše kolesarske poti z namenom, da morebiti najdete namig za svoj kolesarski podvig. Če jim boste sledili, zagotovo ne boste prikrajšani lepih razgledov, dobrega počutja po opravljeni kolesarski turi ter seveda novih spoznanj o naših naravnih in kulturnih spomenikih.
V prvem delu predstavljamo kolesarske poti z izhodišči v Podčetrtku, Kozjem in Bistrici ob Sotli. Če se odpravite na pot, vas bodo navdušile številne razgledne točke, množica cerkvic, ki krasijo tukajšnje hribčke, gradovi na strmih pobočjih, kristalno čista in cvetoča narava …
PODČETRTEK
Možna tudi izposoja koles
Tistim, ki vam je Podčetrtek, sicer kraj, ki se ponaša tudi s priznanjem Entente Florale Europe za najlepši manjši kraj v Evropi, predlagamo, da ob prihodu v Podčetrtek zavijete do turistično-informacijskega centra (v krožišču regionalke zavijte v center Podčetrtka, v tretjem izvozu ga zagledate na desni strani), kjer vas bo prijazno osebje »oborožilo« z nekaj informacijskimi katalogi o doživetjih v občinah Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli. Lahko pa si v javnem avtomatiziranem sistemu za svoj kolesarski izlet kolo (tudi električno) izposodite.
Pogoj je, da se za to registrirate in prejmete kartico, ki omogoča 14 ur tedenskega kolesarjenja, ali pa si kolo izposodite brez registracije, kar pa bo vaš izlet nekoliko podražilo. Velja izpostaviti, da kolesa ni potrebno vračati na isto lokacijo, pač pa je v mreži šest lokacij (tri v Podčetrtku in tri v Rogaški Slatini), kamor lahko kolo vrnete. Upajmo, da se bo mreža izposoje koles, ki sta ju zagnali najbolj turistični občini v Obsotelju, kmalu razširila in tako vse večjemu krogu kolesarjev omogočila še bolj razgibane izlete!
V Olimje, najlepšo evropsko vas
Kolesarska pot Podčetrtek-Olimje
Dolžina poti: 14 kilometrov
Zahtevnost: Lahka
Podlaga: Asfalt
Kolesarska steza: Da
Krožna pot: Ne
Izhodišče poti: Aqaluna Podčetrtek
Gostinska ponudba ob poti: Domačija Haler, Domačija Amon, Jelenov greben
Verjetno ni turista, ki se ob obisku Podčetrtka ne bi napotil na ogled Olimja, prav tako vasi, ki se ponaša z zlatim priznanjem Entente florale Europe za najlepšo evropsko vas. Domačini pravijo, da gre za kraj duhovnega in telesnega zdravja. Navdušil vas bo nekdanji grad Attemsov, danes spremenjen v minoritski samostan. Verjetno boste kaj zase našli v samostanski lekarni, tretji najstarejši lekarni v Evropi. Ogledate si lahko eno najlepših baročnih cerkva Marijinega Vnebovzetja pri nas. Tudi za lačne želodce je z nekaj vrhunskimi gostinci ob poti zelo dobro poskrbljeno.
Pot pričnite pri bazenih Aqalune, mimo Term Olimje do Podčetrtka. V drugem krožišču izstopite v drugem izhodu. Nadaljujte po kolesarski stezi. Takoj, ko boste odkolesarili iz Podčetrtka, se vam bo pogled odprl na Imensko Gorco, takoj za tem na desni strani pogled vabi stara božjepotna cerkev Device Marije na pesku, ki se ponaša z osmerokotnim zvonikom. Nekaj sto metrov naprej na levi strani ne spreglejte domačije Haler, kjer vas ob vse vrstnih jedeh postrežejo tudi s pivom iz lastne pivnice. Pestrost olimske ponudbe se nadaljuje po naslednjih kolesarskih metrih, ko vas že ob lokalni cesti tabla vabi na domačijo Amon, ki se zadnja leta posveča pripravi jedi iz ekoloških sestavin, znani pa so tudi po svojem golf igrišču.
Še preden prispete v Olimje, vas k obisku vabi čokoladnica z dolgoletno tradicijo izdelave čokolade. Družinsko podjetje je obnovilo tradicijo pradedov, ki so že pred prvo svetovno vojno delovali na Dunaju. Danes ponujajo široko paleto čokoladnih izdelkov, vsi so narejeni ročno.
Če si boste želeli ogledati še Olimje, boste tam najverjetneje postali nekaj ur, predlagamo pa, da pot nadaljujete še nekaj deset metrov mimo parkirišč pri samostanu do prvega odcepa na levi, kjer zavijete do gostišča Jelenov greben. Tudi tam slovijo po specialitetah vseh vrst, a najprej vam bodo nasproti prileteli jeleni damjaki in mufloni, ki se prosto gibajo po okoli 8 hektarjih velikem ograjenem gojišču.
Predlagamo, da se na izhodiščno točko vrnete po isti poti.
Razgled po pokrajini s stolpa zdravja in veselja na Rudnici
Kolesarska pot Podčetrtek–Rudnica-Olimje -Virštanj-Imenska Gorca
Dolžina: 36,9 kilometrov
Zahtevnost: Zahtevna
Podlaga: Asfalt
Kolesarska steza: Ne
Krožna pot: Da
Gostinska ponudba ob poti: Banovina Virštanj
Če je vaša kondicija za kolo na višji ravni, vam predlagamo, da opravite z daljšo kolesarsko potjo iz Podčetrtka na hribovito z gozdom obdano Rudnico ter nadaljujete do z vinogradi obdarjenega Virštanja ter se skozi Imensko gorco vrnete v Podčetrtek.
Zapeljite se po asfaltu skozi trg Podčetrtek mimo šole in zdravstvenega doma, nadaljujte po Trški cesti mimo grajske kašče. Na vrhu zavijte levo. Peljite se po Trški cesti in na križišču zavijte za Malo Rudnico.
Če boste na kolo sedli še v pomladanskem času, na poti na Rudnico zagotovo ne boste ušli zvokom značilnega ptičjega dvorjenja. Pravzaprav pot v vsakem letnem času ponuja svoj čar. Morda vas poleti navdušita hladna senčka ali »zelena kopel«, s katero se bohotijo bukve, hrasti, gabri, lipe … Ali počakate, da se drevje odene v pisane barve jeseni. Izbira naj bo vaša. Zaupamo pa vam, da boste z vzponom na Rudnico premostili preko 300 metrov nadmorske višine oziroma, če boste sledili informativnim tablam za stolp Zdravja in veselja ( za kar boste morali nekaj sto metrov iz začrtane poti) in se boste povzpeli na najvišjo ploščad 40-metrskega stolpa, se vam bo razgled po Obsotelju pa vse do vrhov Kamniško-Savinjskih Alp in mariborskega Pohorja razpiral z nadmorske višine 656,2 metra.
Ob poti na Mali Rudnici lahko obiščete Poni ranč Ogrizek, kjer vas bodo pričakalo približno 70 živali, ki jih lahko v dogovoru z lastnikom tudi hranite.
Z Rudnice sledi vožnja do Olimja. Ko opravite z nekaj z ostrimi ovinki, bodite pozorni na usmerjevalno tablo, ki vas opozarja, da ste v bližini Koče pri Čarovnici. Dežela pravljic in domišljije je vedno odprta, v njej pa lahko obudite spomin na največje pravljične junake svojega otroštva in se z njimi celo igrate.
Vrnite se na cesto od koder ste zavili do Koče pri čarovnici in nadaljujte po asfaltu skozi olimske gozdove. Po približno dveh kilometrih, ko opravite z nekaj ostrimi ovinki, lahko ponovno izstopite s poti in se zapeljete po makedamski poti do Zmajevega jezera, ki je dobil ime po zmaju, ki naj bi prebival v njem in strašil okoliške prebivalce.
Nadaljnja vožnja kolesarje vodi med gozdovi in travniki Olimja do vinogradniškega Virštanja, kjer so svoje vinograde imeli že celjski grofje. Ob vožnji po gričkih Virštanja boste nagrajeni z lepimi razgledi. Zapeljite se do Banovine, gostilne na Virštanju, ob kateri raste 120 let stara vinska trta. V gostilni vas »pomladijo« z domačim »virštanjčanom«, za ta okoliš značilnim belim vinom, ki mu značaj daje pet sort grozdja.
Pri Banovini zavijte levo in nadaljujte po regionalni cesti skozi Virštanj. Pred spustom zavijte levo na lokalno cesto in nadaljujte skozi Imensko Gorco do Podčetrtka.
Vonarsko jezero – biser, ki čaka ponovne obuditve
Kolesarska pot ob Vonarju: Podčetrtek – Rogaška Slatina
Dolžina: 25 kilometrov
Zahtevnost: Srednje zahtevna
Podlaga: asfalt
Kolesarska steza: Delno.
Krožna pot: Da
Gostinska ponudba ob poti: Janezov hram v Rogaški Slatini, Restavracija in pivnica Lipa Terme Olimia
Pred štiridesetimi leti je bila v Vonarju, danes vasi, ki šteje le okoli 90 prebivalci, zgrajena zemeljska pregrada, s katero so v dolini Sotle zajezili Vonarsko jezero, s čimer so uredili sistem zadrževanja visokih voda reke in izboljšali odtočni sistem pri nižjih vodostajih. Pred časom pa so se pričela dela za oživitev Vonarskega jezera, ki bo dodatno popestril turistično ponudbo Podčetrtka in Rogaške Slatine. Čeprav je do ureditve sodobnega turistično-informacijskega centra na jezeru še nekaj let, pa pot ob Vonarju kolesarje ne razočara in je primerna tudi za neizkušene kolesarje.
Pot pričnite pri Turistično-informacijskem centru v Podčetrtku. Zapeljite na kolesarsko stezo, v krožišču zavijte v smer toplic (Celje, Rogaška Slatina) in po ravnini nadaljujte do Sodne vasi, kjer vas tabla usmeri za Vonarje. Držite se kolesarske steze in uživajte v vožnji v naravi, ki obkroža mejno reko Sotlo.
Ko prispete v Vonarje, boste na desni uzrli pokrajino nekdanjega Vonarskega jezera. Nadaljujte skozi Vidovico in Nimno od koder se spustite do Pristavice in Rajnkovca, kjer v krožišču izpeljite v drugem izvozu. Nadaljujte ravno po Sotelski cesti in v krožišču izstopite pri tretjem izhodu oz. če si želite okrepčila, krožišče zapustite pri prvem izhodu in nadaljujte nekaj deset metrov do gostilne Janezov hram v Rogaški Slatini.
Vrnite se v krožišče, ki ga zapustite v tretjem izvozu, peljite nekaj deset metrov skozi ostri ovinek (na desni boste videli župnijsko cerkev sv. Križa), sledi vzpon po Brestovški cesti mimo pokopališča, nakar sledite smerokazom in na drugem razcepu zavijete levo. Sledi ravninska post skozi naselje Brestovec. Prispeli boste v Kamence, nadaljujte skozi Vinec. V Vidovici boste na levi strani uzrli cerkev svetega Vida, nadaljujte ravno proti Sveti Emi. Povzpnite se na hrib na levi k tristo let stari cerkvi Svete Eme, posvečeni kneginji Emi Krški, ki je nekoč imela v teh krajih ogromna posestva. Danes nam spomin nanjo ponuja tudi Emina romarska pot, ki teče po teh krajih.
Čaka vas le še spust do skozi Sveto Emo do regionalne ceste, ki jo prečkate in nadaljujete po kolesarski stezi do Podčetrtka. V pivnici in restavraciji Lipa v Termah Olimia se lahko okrepčate ali posladkate.
Pot prelepih razgledov
Kolesarska pot Podčetrtek-Olimje-Dobrina-Babna Gora-Sveti Štefan-Tinsko-Sodna vas-Podčetrtek
Dolžina: 36,4 kilometra
Zahtevnost: Srednje zahtevna
Podlaga: Ni podatka
Kolesarska steza: Delno.
Krožna pot: Da
Gostinska ponudba ob poti: Restavracija Lipa Terme Olimia
Tinsko je ena izmed najbolj markantnih točk na tej poti. Že od daleč ga prepoznamo po njegovi veduti, ki mu jo dajeta skupaj postavljeni cerkvi sv. Ane in Matere Božje. Legenda o dveh cerkvah pripoveduje, da je bilo Tinsko nekoč močno poraslo z grmovjem in divjim rastjem, na vrhu Tinske gore pa je stala le cerkev sv. Ane. V teh krajih se je ena od gospodičen Celjskih grofov izgubila in takrat so se Celjski zaobljubili, da bodo tik ob cerkvi sv. Ane zgradili še eno cerkev, če bodo izgubljeno deklico našli živo in zdravo. Dekle so naposled res našli in v zahvalo na uslišano prošnjo so dali zgraditi cerkev Matere božje, ki danes velja za Marijino božjepotno središče. Najslovesneje je 14. avgusta, ko se romarji zberejo v procesiji z lučkami.
Svoj kolesarski zlet pričnete izpred Turistično-informacijskega centra v Podčetrtku, kjer lahko pri bližnjih poslovnih objektih brezskrbno parkirate. Nadaljujete po kolesarski stezi mimo term Olimia do Sodne vasi, kjer zavijete levo proti Tinskemu. Nadaljujte z vzponom do Svetega Štefana nad Šmarjem pri Jelšah, sledi spust v Baba Brda in Babne Gore ter Žusma, kjer priporočamo, da se z ogledom razvalin gradu Žusem dotaknete tukajšnje zgodovine, ogledate pa si lahko tudi cerkvi sv. Valentina in svetega Jakoba, kjer se nahaja lepa razgledna točka
. Za še boljši razgled sledite usmerjevalnim tablam za Stolp ljubezni, 25, 9 metrov visoki stolp, ki odpira razgled do Kamniških Alp, Pece, Pohorja, Boč, Donačke gore, Lisce, Kuma in ob lepem vremenu celo do Triglava. Sledi vožnja do Dobrine in nadaljevanje po Virštanjski poti do izhodiščne točke v Podčetrtku.
Kolesarjenje na tem območju ponuja še veliko možnosti, svoj kolesarski izlet lahko podaljšamo čez hrvaško Zagorje. Namig za kolesarsko pot:
Kolesarska pot Podčetrtek-Olimje-Virštanj-Golobinjek ob Sotli-Sedlarjevo–mejni prehod (Sedlarjevo)- Zagorska Sela, Miljana (mejni prehod Imeno)- Podčetrtek
Dolžina: 30,3 kilometra
Zahtevnost: Lahka
Podlaga: Asfalt
Kolesarska steza: Delno.
Krožna pot: Da
Gostinska ponudba ob poti: Domačija Haler, Domačija Amon, Jelenov greben, Banovina Virštanj
Opombe: Obvezen osebni dokument
KOZJE
Po pestri naravi Kozjanskega parka
Kolesarska pot Kozjanski krog
Dolžina: 52 kilometrov
Zahtevnost: Zahtevna
Podlaga: Ni podatka
Kolesarska steza: Delno.
Krožna pot: Da
Gostinska ponudba ob poti: Gostišče Amon, Motel Ribnik, Picerija Podsreda, Pivnica Pure, Gostilna Šempeter
Ostali pomembni podatki: 503 metre višinske razlike, 1255 metrov vzponov
Pričnite pri Turistično-informacijskem centru v Podčetrtku. Zapeljite po kolesarski stezi proti Olimju. Če si želite ogledati minoritski samostan, obiskati staro lekarno ter si nahrbtnik napolniti s čokolado, nadaljujte do vasi Olimje, sicer pri usmerjevalni tabli za gostišče Amon zavijte levo in nadaljujte po ovinkasti cesti, ki obdaja vinograde, proti Virštanju. Ko prispete do regionalne ceste, zavijte desno in nadaljujte v Dobležiče, Pristavo pri Lesičnem, proti trgu Pilštanj. V trgu si boste opazili pranger, še ohranjen sramotilni steber, kamor so obešali kaznjence ob sodnem dnevu. Obiščite cerkev sv. Mihaela, zgrešiti ne morete tudi kipa in freske sv. Eme, ki je bila rojena v tem kraju. Pozanimajte se še za »drnulovec«, za ta kraj značilne žgane pijače iz drnul.
Legenda pravi, da naj bi Sveta Ema se rodila okoli leta 973 grofu Engelbertu iz Pilštanja in njegovi ženi Tuti na gradu Pilštanj, kjer so imeli njeni starši sprva fevd, kasneje dedno posest. Je slovenska svetnica in ustanoviteljica samostana v Krki na Koroškem. O tem pričajo tudi njena freska in kip v cerkvi Sv. Mihaela, kip pod gradom in stekleni kip v steni Varne hiše na Pilštanju.
Odpeljite se po regionalni cesti skozi Kozje. Predlagamo vam, obisk Vetrnika, ki se razprostira na 706 metrih nadmorske višine in velja za eno najbolj biotsko raznovrstnih območij na tem območju.
Po regionalni cesti nadaljujte do Podsrede. V trgu si lahko privoščite postanek za obed ali obisk pivnice belgijskih piv. Še en sramotilni steber v teh koncih boste opazili. V trgu ima sedež tudi Kozjanski park, ki spada med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi.
Nadaljujete z zahtevnejšim vzponom do srednjeveškega gradu Podsreda, ki je bil v preteklih letih obnovljen. Če boste grad obiskali v toplejših mesecih, boste morebiti naleteli na koncert priznanih slovenskih in tujih glasbenikov, ki se odvijajo v okviru programa glasbenega poletja.
Iz Podsrede se vrnite v Kozje in zavijte proti Bučam, spustite se do regionalne ceste in skozi Imeno, kjer med drugim lahko obiščete tudi vinsko zadrugo Hišo vin Emino, ki prezentira vina tega območja.
Kolesarska pot Kozje-Pilštanj-Virštanj-Golobinjek ob Sotli-Buče-Kozje
Dolžina: 23,6 kilometra
Zahtevnost: Lahka
Podlaga: Asfalt
Kolesarska steza: Delno
Krožna pot: Da
Gostinska ponudba ob poti: Motel Ribnik, Banovina Virštanj
Kozje sodi med najstarejše trge na območju Kozjanskega. Omenjalo se je že na začetku 12. stoletja. Staro trško jedro vsebuje dragoceno arhitekturno dediščino stanovanjskih in gospodarskih objektov. Če ste ljubitelj cerkva, je tu še ena možnost za obisk Marijine cerkve. Obiščete lahko Kroflom mlin ali ozko dolino Bister grabe, ki jo je vrezal potok Bistrice. Tu je še veliko zanimivosti rastlin in živali, saj se nahajate na območju Kozjanskega regijskega parka.
Če prihajate z avtomobilom, predlagamo, da parkirate na parkirišču pred trgovskim centrom. Po regionalni cesti se peljite v smeri Lesično. Sledite usmerjevalni tabli za Pilštanj. Nadaljujte proti Lesičnemu in Virštanju. Sledi spust proti Golobinjeku. Zavijte proti Bučam, sledi ovinkast ravninski del ter spust proti Kozjem. Ko boste prispeli na Buče, bodite pozorni na Grusko ali puščavnikovo jamo. Gre za 22 metrov dolgo jamo, ki s svojo ponikalnico spominja na kraški svet, in je bogata tako po rastlinju kot živalskem svetu.
BISTRICA OB SOTLI
Zaobjemite lepote Bistrice ob Sotli in okolice
Oransova kolesarska pot
Dolžina: 40 kilometrov (4-5 ur), skrajšane variante (10 km / 24 km / 33 km)
Zahtevnost: Srednje zahtevna
Podlaga: Asfalt, deloma po makedamski cesti
Kolesarska steza: Ne
Krožna pot: Da
Gostinska ponudba ob poti: Gostilna Šempeter v Bistrici ob Sotli, Okrepčevalnica Kraner v Bistrici ob Sotli, Okrepčevalnica in picerija Podsreda, Gostilna Pure Podsreda
Oranskovo kolesarsko pot je pred leti izdelala kolesarska sekcija Orans Športnega društva Bistrica ob Sotli z namenom povezati naravne in kulturne značilnosti občine. Del poti vodi tudi do znamenitosti sosednjih kozjanske in brežiške občine. Kolesarska pot je ime dobila po Oransu, liku, ki je vklesan na plošči ob vhodu v najstarejšo Jurijevo kapelo na Svetih gorah in do danes še ni bil deležen gotovih razlag, kaj predstavlja.
Oransova krožna kolesarska pot se prične pred občinsko upravo v Bistrici ob Sotli ter nadaljuje proti Polju pri Bistrici, nato levo ob Sotli, čemur sledi vzpon na razgledni hrib Vinogoro, ki se ponaša s cerkvijo Svetega Križa iz 17. stoletja. Če vas bo vzpon na hrib z nadmorsko višino 327,9 metrov utrudil, si lahko počitek privoščite na klopci ob cerkvi, od koder se lahko razgledate po širni obsoteljski dolini. Sledi spust v Srebrnik in daljši vzpon mimo Slomškovega spomenika (tod mimo vodi tudi Slomškova pohodniška pot) na Križan Vrh. Sledi spust proti Podsredi in nato po regionalni cesti vzpon do gradu Podsreda, od tam pa levo na idilično grajsko pretežno makedamsko cesto do starodavnih Svetih gor z božjepotno Marijino cerkvijo in štirimi kapelami.
S Svetih gor se spustimo po lokalni cesti, do regionalke Brežice-Bistrica ob Sotli, ki jo le prečkamo in po lokalni cesti nadaljujemo do bizeljskega gradu, nato se peljemo nad Orešjem okoli Kunšperske gore do vasi Kunšperk in od tam zopet na začetno točko.
KOLESARSKE PRIREDITVE V TEH KRAJIH
Kolesarjenje po Oransovi kolesarski poti, Bistrica ob Sotli
Kolesarska sekcija Bistrica ob Sotli vsakoletno 25.junija organizira kolesarjenje po Oransovi kolesarski poti. Zboru udeležencev je tradicionalno pred občinsko upravo ob 9. uri zjutraj.
Z jabko na kolo, Podsreda
Kolesarska sekcija Orans in Kozjanski park v sklopu Praznika kozjanskega jabolka v mesecu oktobru pripravljata okoli družabno kolesarjenje s trga Podsreda.
E.Š., naslovna fotografija: Terme Olimia, spletna stran
