Nogometaši Olimpije se z derbija 14. kroga 1. SNL iz Celja vračajo z vsemi tremi točkami. Da zasluženo, bi rekli morda zgolj najbolj zagrizeni nogometni teoretiki, ne pa tudi navijači in drugi ljubitelji tega športa, ki si želijo atraktivnega odprtega nogometa, ki se igra za gol več in ga ni strah tveganja, da kakšnega tudi dobi v lastno mrežo.
In čeprav smo od obeh španskih trenerjev na čelu slovenskih klubov takšnega pristopa k najpomembnejši postranski stvari na svetu vajeni, ga 3.600 gledalcev na Stadionu Z’dežele to nedeljsko popoldne ni bilo deležno. Povsem po zaslugi Victorja Sancheza, trenerja gostujočega moštva iz prestolnice, ki v Celje svoje ekipe ni pripeljal igrati nogometa, temveč izvleči točko, oziroma tri, če se slučajno ponudi priložnost.
Na koncu je bil za svoj pragmatizem, na žalost večine zbranih na štadionu in najbrž tudi pred TV zasloni, tudi nagrajen. Sicer z zvrhano mero sreče, saj je domači napadalec Aljoša Matko v zaključnem dejanju srečanja iz enajstmetrovke žogo poslal med oblake.
Povzetki tekme z izjavama trenerjev:
Že takoj po prvem sodnikovem žvižgu je pristop obeh ekip k tekmi pokazal, da je “domači Španec” ekipo pripravil na igranje nogometa in preko tega iskanje zmage, njegov rojak na gostujoči klopi pa je, zanj in za španske trenerje neznačilno, ekipo pripravil na sila pragmatični pristop zaprte postavitve v nizkem bloku in potrpežljivega čakanja na priložnosti v protinapadu.
Vse bi se lahko obrnilo drugače, tekma pa prelevila v odprt in neizprosen spopad dveh ekip, ki sta že ničkolikokrat dokazali, da znata igrati atraktiven nogomet, če bi Aljoša Matko v 9. minuti natančneje zaključil svoj impresiven slalom med gosto postavljenimi branilci Olimpije v njenem kazenskem prostoru. A strel iz neposredne bližine mu je gostujoči vratar Matevž Vidovšek obranil.
Matko se je tekom prvega polčasa še dvakrat ali trikrat znašel v ugodnem položaju za strel ter enkrat tudi zadel, vendar po naknadno dosojenem prepovedanem položaju. Tudi celjski napadalec Armandas Kučys je po podaji Svita Sešlarja zapravil strel z glavo, ki je zletel mimo gola. Celje je nasploh imelo pobudo, posest žoge v svojih nogah več kot dve tretjini časa, že v prvem polčasu so nanizali 10 strelov in dva v okvir vrat, medtem ko je Olimpija streljala trikrat in zgolj enkrat v vrata domačega vratarja Matjaža Rozmana.
Matko je želel biti junak, toda …
To je bilo dovolj za neodločen izid ob polčasu, že kmalu po vrnitvi iz slačilnic pa je Olimpija povedla. Celjski branilec David Zec je bil nepazljiv pri gradnji napada, njegovo netočno podajo pa je prestregel izredno nevarni ljubljanski napadalec, Raul Florucz, ki je stekel proti kazenskem prostoru in z njegovega roba, nekoliko z leve strani, streljal mimo Rozmana, zadel vratnico, od katere se je žoga skotalila v celjsko mrežo. To je bil šesti zadetek Avstrijca v dresu Olimpije to sezono.
Celjani so bili v šoku, žogo takoj po izvajanju sredine izgubili in skoraj nemudoma prejeli še drugi gol, a je Alex Blanco iz neposredne bližine streljal prek gola.
To je bilo vse od Olimpije danes, prevlado in nadzor je spet prevzelo Celje. Do konca tekme so bolj ali manj jalovo skušali prodreti skozi gosto postavljen ljubljanski bunker. Nekaj nevarnih strelov je šlo mimo ali celo v vratnico (spet Matko). In ko je že kazalo, da se bo tekma v tem slogu tudi končala, je globoko v sodnikovem podaljšku Zec nastreljal v roko Muhamedbegovića v kazenskem prostoru. Sodnik je zapiskal enajstmetrovko, svojo odločitev pa potrdil po pregledu VAR posnetka.
Slab vtis po zapravljenih priložnostih je hotel popraviti Aljoša Matko, vzel žogo iz rok španskega vezista Íñiga Eguarasa, jo nastavil na belo točko, vzel zalet in … okroglo usnje poslal visoko čez gol med navdušene navijače Olimpije.
To je bilo tudi poslednje dejanje srečanja, saj je sodnik nemudoma zapiskal konec. Tekla je namreč že 99. minuta. Celje je tako bilo poraženo, čeprav so proti golu streljali 24-krat, a od tega na gol le 4-krat, medtem ko je Olimpija proti golu streljala 7-krat, od tega 3-krat na gol.
CELJE − OLIMPIJA 0:1 (0:0)
Florucz 50.
NK Celje – NK Olimpija Ljubljana Live Score
Trener Celjanov Riera po tekmi: “Zmagal je Bog, ne Olimpija. Sreča. Slovenija, prosim odprite oči. Si želite takšne zmage? Prišli so z namenom, da odigrajo 0:0, nato pa so celo zmagali. Lahko se zahvalijo Bogu. Če bi bil z njimi, bi zdaj sedel v cerkvi in molil. Seveda, pomemben je rezultat, ampak moja ekipa nikoli ne bo zmagovala na takšen način. To je razlika med Olimpijo in Celjem. To je razlika trenerjev. Tu smo, da pomagamo dvigniti nivo slovenskega nogometa. A z igro, kot jo je prikazala Olimpija, nikakor ne pomagamo.“
Celje vse bolj zaostaja
Čeprav so Celjani pokazali več ambicij od Ljubljančanov ter tudi imeli več od igre, ekipa Alberta Riere še ni blizu prepričljivosti iz njegovega prvega mandata v Celju. Slednje se kaže tudi na rezultatskih nihanjih – od evforične zmage proti Istanbul Bašakšehirju v Konferenčni ligi, do dveh zaporednih porazov v prvenstvu – proti Radomljam in zdaj proti vodilni Olimpiji.
Prav slednji poraz še posebej boli, vsaj po načinu, na katerega so padli, Celjani za prvim mestom po 14. krogu zaostajajo že 8 točk in so šele na 4. mestu lestvice. Mnogo nižje, kot so najbrž v vodstvu kluba pričakovali, ko so tako neusmiljeno opravili s prejšnjim šampionskim trenerjem Krznarjem. Zadnjih pet prvenstvenih tekem je prineslo dve zmagi in tri poraze, torej skupno zgolj 6 točk.
Po senzacijo v Sevillo
Celjani bodo na zeleno vejo skušali priti tam, kjer bo to najtežje: v četrtkovem 3. krogu Konferenčne lige proti sedmo uvrščeni ekipi španskega prvenstva, Betisu iz Seville. Vse druga kot prepričljiv poraz na gostovanju v Španiji bi bil na meji senzacije. A pri Albertu Rieri smo se že navadili na njegovo (ne)predvidljivost: da se nikoli ne ve, kdaj bo njegova ekipa bodisi povsem odpovedala, bodisi odigrala fantastično srečanje.
Prav zato ni razloga, da do senzacije ne bi moglo priti tudi na jugu Iberskega polotoka.
