Poletne počitnice trkajo na vrata in lepo vreme kliče v naravo. Okolica Celja ponuja obilico možnosti, kam se odpraviti ohladiti glavo v vročih poletnih dneh. Pečovnik, kjer je živela Alma Karlin, je dovolj blizu mestnemu jedru, da se je tja mogoče odpraviti tudi peš, in ponuja čudovito izhodišče za popoldanske, pa tudi celodnevne izlete, primerne za družine.
Danes so pešpoti po severnih obronkih Posavskega hribovja, ki se dvigujejo nad Celjem, še precej podobne potem v tridesetih letih prejšnjega stoletja, po katerih se je sprehajala Alma Karlin. Ponavadi je imela družbo; ali jo je spremljala prijateljica Thea Gamelin, ali pa kakšen drug od njenih prijateljev – ponavadi Ludwig Scheu, in pa seveda pes Blacky.
Almina hiša je odprta vsak petek in soboto med 10. in 17. uro, vendar samo ob lepem vremenu. V njej občasno poteka program s potopisi in predavanji. V četrtek, 15. junija, pa bo potekala predstavitev knjige popotnih dnevnikov Alme Karlin avtorice Jerneje Jezernik – tokrat končno v slovenskem prevodu – v Barbarini dvorani Knežjega dvorca. Knjiga izide pri celjski Mohorjevi družbi.
Od Almine hiše do samega centra Celja in železniške postaje je bilo vsaj dobre pol ure hoda, kar velja še danes. Kadar pa ji v mesto ni bilo treba, je raziskovala poti po Pečovniku, Zagradu in proti Svetini, kot lahko počnemo še danes. Hribi so prepredeni s pohodniškimi potmi, nekatere so primerne tudi za gorsko kolesarjenje. Večinoma so te poti dobro označene.
Celjska koča predstavlja klasično destinacijo, nanjo pa vodi množica poti, kar ponuja tudi možnosti za krožne izlete – vzpon po eni in sestop po drugi poti. Parkiranje pri gasilskem domu v Zagradu je sicer brezplačno, kakor tudi pod Starim gradom.
Za družine je še posebej primerno izhodišče za vzpon na Celjsko kočo pri Pečovniški duglaziji, ki je najvišje drevo v Sloveniji. Prav tako je za družine primerna pot čez Vipoto, ki je dolga približno 2 uri hoda.
Ob dnevih, ko sonce še posebej pripeka. se lahko ohladimo na poti na Celjsko kočo, ki vodi skozi Hudičev graben. Pot sicer ni označena kot zahtevna, je pa del poti treba preplezati. Še ena možnost za vzpon iz smeri Zagrada je pot čez Suhi potok, ki sledi prazni hudourniški strugi.
Na Pečovniški koči je možen postanek z osvežitvijo, v Alminih časih pa je tam stala domačija. To je že pred leti odkupilo Planinsko društvo Grmada. Namesto domačije so postavili kočo, kasneje pa dodali še kozolec, v katerem se sedaj nahaja plezalna stena.
Celjska koča, ki jo je obiskovala tudi Alma, pa predstavlja odlično iztočnico za Grmado, Srebotnik, Tolsti vrh, pa tudi Svetino. Tam se nahaja celo Almina koča, ki pa z Almo Karlin nima nobene zgodovinske povezave, temveč je bila po njej poimenovana kasneje.
Tiste, ki pa se ne ustrašijo daljših pohodov, pa bo morda pritegnila Celjska planinska pot – krožna pot, ki se prične na Starem Gradu. Pot je dobro označena z markacijami in tablami, in dolga približno 20 kilometrov. Za tiste, ki se ne bojijo višine, pa deluje tudi plezališče pod Starim Gradom.
