S tem naslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen članek v Novem tedniku Vabljeni k branju:
Čeprav segajo korenine Ingrada v prvo leto po vojni, ko je v Celju začelo z delom nekaj manjših in večjih gradbenih kolektivov, se je pod imenom gradbeno industrijsko podjetje INGRAD pojavilo pred petnajstimi leti.
Integracija do tedaj petih ločenih delovnih organizacij je uspela in potrdila pravilnost poti, ki so si jo začrtali v novem in združenem krogu. Ingrad se je uveljavil in si pridobil ime solidnega izvajalca gradbenih del ne samo v Celju in na njegovem širšem območju, marveč tudi v drugih republikah in celo v tujini.
Delavci Ingrada so v petnajstih letih zgradili 177 stanovanjskih objektov s 4.322 stanovanji, 141 industrijskih objektov, 64 objektov javne zgradbe, 39 objektov za trgovino, gostinstvo in kmetijstvo, 22 objektov nizkih gradenj in še in še.
Pogled v prehojeno pot pa je odprl tudi nekaj problemov. Med njimi je težnja po večjem vlaganju v stroje, v mehanizacijo več kot upravičena. Zaostajanje mehanizacije za obsegom dela je vsekakor problem, ki se ga pri Ingradu dobro zavedajo in ga skušajo po svojih močeh kolikor se le da hitro reševati. Prav tako se porajajo novi odnosi med izvajalcem in investitorji. Tudi ti krepijo zaupanje in odpirajo drugačne poglede na ti sta vprašanja, s katerimi se srečuje gradbena operativa in ki imajo čestokrat svoj vpliv na končni izdelek, na pravočasnost del in podobno.
Med vprašanja, s katerimi se Ingrad že srečuje in ki zadevajo v njegovo življenje, je vsekakor zahteva in potreba po gradnji nove poslovne stavbe, ki bi ne samo zadovoljila vidike urbanistične ga razvoja na predelu ob Ljubljanski cesti, marveč tudi pripomogla k boljši organizaciji doslej močno raztresenih skupnih služb.
Ingrad se lahko ponaša tudi z izredno živahnim delom samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. Pravzaprav je to kolektiv, ki je stal vselej v prvi vrsti uresničevalcev naprednih in novih teženj. To velja tako za izvajanje dogovora o kadrovski politiki kot za uresničevanje nove ustave. Z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela so postavili tudi nove osnove za razširitev in okrepitev samoupravljanja. Ta prizadevanja so vselej našla močno oporo v vseh družbeno političnih organizacijah znotraj kolektiva, da ne zapišemo v občinskem merilu.
Kolektiv Ingrada je proslavo svoje petnajstletnice povezal tudi s tradicionalno počastitvijo tistih svojih članov, ki so mu zvesti več kot deset let. Teh je bilo letos kar 150. In tako je predsednik centralnega delavskega sveta, Franc Belebar, kar stopetdesetkrat stisnil roko svojim sodelavcem. Med njimi je bilo 71 takih, ki so v podjetju deset let, 46 s petnajstletnim stažem, 27 z dvajsetletnim in šest s petindvajsetletno de lovno dobo v tej ugledni sredini.
Novi tednik, 5. 12. 1974
