S tem naslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Letos bo Zlatarna Celje TOZD Aurea proslavila dvajseto obletnico obstoja in to, kot pričakujejo, že v novih delovnih prostorih. Aurea se namreč seli iz starih in tesnih prostorov ob Stanetovi ulici v Celju na industrijski kompleks podjetja »Zlatarne«, kjer bo med Metko in Zlatarno stala nova enonadstropna proizvodna hala.
Aurea je predvsem napredovala v zadnjih letih, ko s svojimi izdelki oskrbuje vse jugoslovansko tržišče, dela za velika industrijska podjetja, z novim objektom in enkrat večjim številom zaposlenih pa se odpirajo zanjo še večje možnosti. Trenutno je v Aurei 85 zaposlenih. Letos bodo število povečali na sto, ko pa bo nova tovarna začela obratovati s polno zmogljivostjo, bo v njej delalo približno 200 delavcev.
Osnovne smeri proizvodnje bodo ohranili. To so znaki in vse, kar sodi k njim, obeski za ključe, napisne ploščice za industrijske izdelke itd.
Pomembna je proizvodnja srebrnih kontaktov (iz srebrne žice izdeluje zakovice, ki so potrebne za električna stikala) za potrebe skoraj vse elektroindustrije v Jugoslaviji.
Poleg tega opravljajo še vrsto uslug za večja industrijska podjetja kot npr. za Tomos sestavne dele za motorje Lamos ali dele za motorne črpalke, za Cimos okrasne pokrove, za Gorenje skodelice za led itd.
»Celotni dohodek je bil v preteklem letu nekaj nad deset milijonov dinarjev, od tega je približno dva in pol milijona v skladih, kar je več kot leta 1972,« nam je v razgovoru povedal direktor Drago KOSABER. »Plan proizvodnje smo presegli za 20 odstotkov. Letošnji plan dohodka smo postavili visoko: 15 milijonov dinarjev.
Vendar je to razumljivo, saj razširjamo predvsem proizvodnjo srebrnih kontaktov, kar pomeni, da bomo delali z zelo dragim materialom.
Kar 80 odstotno povečanje odpade na kontakte, ostalo pa na znake. Veste, pri izdelavi znaka je 90 odstotno vloženo delo in 10 odstotno material, pri kontaktih pa je ravno obratno. Zato je plan dohodka tako visok, sicer pa moramo računati na tolikšno povečanje, saj jugoslovansko tržišče neprestano zahteva naše izdelke. Upam, da ne bodo tudi letos imeli toliko težav z elektriko in nabavo reprodukcijskega materiala.«
V novi tovarni, za katero so pred dnevi že pričeli z zemeljskimi deli, bodo pričeli tudi z montažo stenskih ur in izdelavo ohišij zanje. Kdo ve, morda bodo čez nekaj časa pričeli sami izdelovati še mehanizme za stenske ure!
Moderno urejeni prostori za strojno in ročno obdelavo, laboratorij za potrebne preizkuse, umivalnice, skratka novi objekt, vse bo veljalo osem milijonov 160.000 dinarjev, brez dodatne opreme, ki bo potrebna za razširitev sedanje dejavnosti. Novi objekt ni samo gospodarsko pomemben. Težko ga pričakujejo tudi vsi zaposleni. O tem smo govorili s Kati LEBAN in Malčko ARBAJTER, ki sta pri Aurei že od same ustanovitve.
»Od začetka se je pri nas bolj malo gledalo na razvoj. Zadovoljili smo se s tistim, kar smo imeli, ker smo mislili, da je temu pač tako. Vodstva so se hitro menjavala, potem pa se je v zadnjih letih spremenilo. Več zaposlenih, modernizacija, boljši življenjski pogoji. Če se česa resnično veselimo, se novih prostorov. Osebni dohodki bi lahko bili večji — kdo si pa tega ne želi — vendar, če bo potrebno bomo še stisnile, samo, da dobimo novo tovarno, bo vsaj tistim za nami bolje,« sta veselih obrazov povedali obe delavki.
Povprašali smo ju tudi o samoupravljanju. Nasmejali sta se: »Veste, tako malo nas je, da je vsakdo kje vključen in potem pač moraš izpolnjevati svojo dolžnost.«
Zadovoljni sta se po odmoru v delavnici, kjer bosta skupno z drugimi težko pričakovali november.
M. Seničar, Novi tednik, 7. 2. 1974
*cena časopisa: 2 dinarja
