S tem nadnaslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen članek v Novem tedniku Vabljeni k branju:
Naše območje je bogato po izvirih naravnih mineralnih vod, zato misel, ki bi združila vsa dosedanja dognanja iz balneologije ali vede o prirodnih mineralnih vodah, ni čisto nova. S prizadevanjem pionirja te vede na Slovenskem, mag. sc. dr. JANEZA KRAŠEVCA, je Celje dobilo v teh dneh prvi balneološki inštitut v Sloveniji.
Intervju z magistrom je pripravila Zdenka Stoparjeva.
Kaj je balneologija v sklopu celotne medicine?
Pod pojmom balneologija razumemo razne metode zdravljenja s pomočjo prirodnih mineralnih vod in to s pitjem, kopelmi, inhalacijami ter drugimi oblikami kot npr. s peloidi. Pri vsem tem iščemo mehanične, termične in kemične, pa predvsem druge fiziološke efekte na človeško telo v fazi rehabilitacije, ko telo ni moglo z drugimi metodami ozdraveli. Lahko tudi rečemo, da je balneologija interdisciplinirna stroka, se pravi, da posega ne samo v vse medicinske, ampak tudi sorodne stroke fizike, kemije in biologije. In kaj smatramo za mineralno vodo? Na sestanku Izvršnega odbora evropskega združenja GESEM marca 1974 je bilo rečeno, da je mineralna voda bakteriološko zdrava voda, katere poreklo je v podzemeljskih slojih in prihaja navzven skozi eno ali več na ravnih ali umetnih vrtin in se ocenjuje v odvisnosti prisotnosti nekaterih mineralov in drugih sestavin. Praktično pa imenujemo to vodo, ki vsebuje več kot 1 g topljivih trdnih snovi na 1 liter vode in ima naravno temperaturo večjo od 20 stopinj Celzija ter vsebuje male količine snovi s posebno močnim fiziološkim delovanjem.
Zakaj se je pokazala potreba po ustanovitvi nekega centra v Sloveniji, ki bi koordiniral to dejavnost?
Kot vse medicinske stroke, tudi balneologija potrebuje koordinacijski, organizacijski in predvsem raziskovalni organ, že pred leti je bil v Rogaški Slatini Zavod za balneologijo, pa je zaradi raznih subjektivnih in objektivnih razlogov »ugasnil«, kasneje pa se je v Mariboru razvil »Center za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod«, katerega ustanovitelj je bilo Zdravilišče Rogaška Slatina. Ta center zelo uspešno posluje, vendar je usmerjen v analize mineralnih vod, izdajo atestov, tehnologijo eksploatacije in druge kemično tehnološke analize. Nujno pa se je po kazala potreba še po drugem delu te stroke, to je raziskavah in razvoju biomedicinskih vej. Marsikaj v balneologiji ni dorečenega, še več, vsi vemo za učinke in uspehe, raziskav pa na tem področju ni bilo dosti niti pri nas, niti v tujini. Tudi ocenjevanje uspešnosti zdravljenja je bolj subjektivno gojeno. Računati moramo tudi z najnovejšo »kugo«, če jo tako imenujem, to je naraščanje onesnaženja človeškega okolja. Zato tudi najbližja povezava balneologije s klimatologijo. To je veja, ki se bavi z vplivom ozračja in vremenskega stanja na človeški organizem. V Sloveniji sami pa imamo že dosedaj preko deset bolj ali manj razvitih zdravilišč in še mnogo termalnih vrelcev, ki so neraziskani. Na drugi strani pa tudi nekaj klimatskih zdravilišč in krajev. Važna naloga klimatologije kot dela meteorologije pa so tudi raziskave in vplivanja na izboljšanje ozračja in zmanjšanja onesnaževanja.
Kaj so naloge inštituta?
Odgovor: Inštitut naj ima predvsem sledeče naloge: spremlja razvoj in napredek medicinske znanosti, naravoslovja in tehnologije na področju balneologije in klimatologije, opravlja v zdraviliščih s tamkajšnjimi strokovnjaki in opremo raziskovalne naloge. Pri tem pa se povezuje tudi z drugimi institucijami, ki s tako opremo in kadri razpolagajo. Nadalje skrbi za napredek balneoklimatološke stroke, pomaga metodološko in strokovno z lastnim kadrom in s strokovnjaki posameznih drugih raziskovalnih organizacij, skrbi za medsebojno povezavo zdravilišč in usklajeno strokovno sodelovanje, uvaja izsledke svojih dognanj v prakso, organizira dokumentacijsko informacijsko službo s področja balneo in klimatologije ter mejnih medicinskih vej in podobno. Smatram, da se bodo naloge kar same ponujale, saj je še toliko nedorečenega. Ena od specifičnih nalog za Celje kot druga industrijska središča pa bi bilo tudi v naprej slediti vpliv klime na človekovo zdravje, posebno s področja dihal, saj v meritvah onesnaženja ozračja in obdelavi podatkov vodimo v slovenskem in jugoslovanskem merilu.
Problematika, ki bi jo ta inštitut raziskoval?
Odgovor: Ravnokar sem podal nekaj nalog s področja raziskovanj. No, nadalje gre tudi za raziskave na področju srca in ožilja, kjer imamo vodilno zdravilišče v Radencih, raziskave na področju prebavil v Rogaški Slatini, področje revmatologije in drugih degenerativnih obolenj gibal v Dobrni, Čateških toplicah, Šmarjeških toplicah in drugod. Pred nami je razvoj Atomskih toplic v Podčetrtku, poznamo še mnogo termalnih vrelcev v Sloveniji, kot so Kotlje, Ptuj, Moravci, Topolšica in drugi. Po eni strani je logično, da vsako zdravilišče zagotavlja za svoj razvoj določena če že ne vsa finančna sredstva, na drugi strani pa morajo biti strokovno raziskovalne naloge ta ko zastavljene, da jih osvoji in sofinancira tudi Republiška raziskovalna skupnost, pa celo drugi činitelji, kot so Skupnost zdravstvenega zavarovanja, Invalidsko-pokojninskega zavarovanja in podobno.
Kako ste prišli vi do ideje, da se bavite s to problematiko?
Odgovor: Problematika s katero se bavi balneologija mi je znana kot zdravniku že 14 let, saj sem v prvih letih službovanja lahko sodeloval z zdraviliščem, kasneje sem tudi deloval v njem. Tudo kot otorinolaringolog sem se srečaval in se še s problemi, ko ni dovolj efektna vsa kirurška in medikamentozna terapija. Potreben je še tisti del, ki bi popravil ali pa preprečeval nadaljnje okvare, v moji stroki pred vsem dihal. Ne spuščam se v vso obsežno problematiko otroške astme, kroničnih bronhitisov otrok in odraslih, kroničnih vnetij obnosnih votlin, pa seveda brezmejna patalogija okvar živčno mišičnega aparata po poškodbah ter poškodbe hrbtenice v zgornjih in spodnjih okončin in ne nazadnje problem nekaterih dolgotrajnih in slabo zazdravljenih obolenj ko že kot npr. luskavica. Glejte, vsak zdravnik se dnevno srečuje s tem problemom in rehabilitacijo v zdravilišču. Mene osebno pa še posebej za nima učinek morske in mineralne vode pri alergičnih in drugih kroničnih obolenjih nosu, obnosnih votlin in spodnjih dihalnih poti. Z balneologije se srečujem že več let na področju alergologije, da ne govorim o zadnjih petih letih na sedanjem delovnem mestu. Že prej sem omenil, da me kot otorinolaringologa še posebej za nima tisto, o čemer ni dosti raziskanega, to je objektivne, dokazljive spremembe, ki nastopajo pod vplivom pitja in inhalacijske terapije na dihalno sluznico, pa tudi to, da nas v modernem vsakdanjem življenju obdajajo tudi škodljivi aerosoli v ozračju. Uporabljamo množico aerosolov kot terapevtskih in kozmetičnih sprayev, medicinsko neutemeljene inhalacije podobno. Vse to naravno zahteva organizirano, ekstr raziskovalno delo tam, ti pogoji že obstojajo so tako strokovnjakom kot bolnikom najbližji.
Zaradi odsekanega besedila zaključnega dela prispevka nismo mogli ustrezno obdelati (op.).
Novi tednik, 14. 11. 1974
