Le malce mlajša od obljub o izgradnji slovenskega avtocestnega križa so načrtovanja izgradnje magistralnega cestnega križa v Celju. Načrti o izgradnji magistral vzhod-zahod in sever-jug so bili v dogovoru z Republiko Slovenijo sprejeti pred dvajsetimi leti – zaenkrat pa so Celjani še vedno le na pol poti. V občini zatrjujejo, da bo usoda magistrale sever-jug oziroma njenega dobršnega dela s posodobitvijo Aškerčeve ulice znana do konca leta.
Magistrala vzhod-zahod, ki služi Celju tudi kot obvoznica in je v precejšnji meri razbremenila promet po Ljubljanski ulici skozi samo mesto, je bila zgrajena v roku in skladno dogovorom o polovičnem financiranju občine in republike. Enak finančni aranžma je še vedno v veljavi tudi za gradnjo magistrale sever-jug, a tod se stvari pomikajo naprej s precej upočasnjeno hitrostjo.
Vzroke je treba iskati v pomanjkanju denarja za hitro rušenje stanovanjskih in poslovno- stanovanjskih hiš ob vzhodni strani ulice, po sprejemu Zakona o denacionalizaciji jeseni leta 91 pa seveda v moratoriju na kakršen koli pravni promet z objekti, ki so predmet denacionalizacije.
Ob Aškerčevi se premika
Priprave oziroma dogovori o ureditvi Aškerčeve ulice sicer segajo kakšnih 20 let nazaj, a pravni temelji za ureditev tega območja so v Zazidalnem načrtu Staro mesto jedro, ki so ga delegati celjske občinske skupščine sprejeli v mandatu leta 1986.
V tem zazidalnem načrtu so natančno opredeljeni pogoji razširitve Aškerčeve ulice in zaradi tega potrebnega rušenja vzhodnega niza hiš ob Aškerčevi na odseku med Levstikovo in Cankarjevo ulico.
Poskusi spreminjanja meja zazidalnih načrtov Staro mestno jedro in Gaberje, ki so bili v celjski skupščini aktualni v začetku devetdesetih let, niso uspeli, dinamiko rušenja posameznih hiš pa je močno upočasnil sprejem Zakona o denacionalizaciji.
V sklopu priprav stavbnega zemljišča za gradnjo nove avtobusne postaje konec sedemdesetih let in v kasnejših letih do sprejema Zakona o denacionalizaciji, so bile ob Aškerčevi porušene stavbe s hišnimi številkami 6, 8, 14, 16 in 18. Hiša št. 14 prav pred kratkim, konec junija, ob mednarodni vaji reševanja iz ruševin, ki so jo pripravili celjski kinologi.
Zdaj bodo porušili hiši s številkama 10 in 12, direktor Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje Peter Drozg pa napoveduje, da naj bi po zadnjih pripravah v teh dneh obe stavbi porušili najkasneje do konca avgusta. V nizu ob vzhodnem delu ulice ostajata tako le še stanovanjska hiša Aškerčeva 4 in poslovno-stanovanjska stavba Aškerčeva 2, ki pa sta po veljavnem zazidalnem načrtu prav tako predvideni za rušenje.
Sklad stavbnih zemljišč občine Celje je po sprejemu Zakona o denacionalizaciji pridobil posnetke vseh za rušenje predvidenih objektov in zagotovil cenitve pri sodno zapriseženih cenilcih. Prav tako je na osnovi 61. člena zakona vložil zahtevke glede denacionalizacije, v občinskih upravnih organih pa so ugotovili, da obstoja dolžnost vrnitve v naravi za objekte Aškerčeva 2, 4 in 10. Dolžnost vračila v naravi pa ne obstoja za stavbo v Aškerčevi 12 ter 16 (slednja je tudi že porušena).
»Postopki rušenja objektov, ki so predmet denacionalizacije, se lahko pospešijo – a le ob soglasju upravičenca oziroma popolnem soglasju vseh v primerih, ko se kot vložitelj zahtevka pojavlja več dedičev. Do sklenitve predpogodbe je v primeru Aškerčeve 10 in 14 že prišlo, trenutno pa smo sredi dogovorov s tremi dediči iz družine Rebeušek za objekta Aškerčeva 2 in 4, ki naj bi jih zaključili predvidoma do konca leta,« pojasnjuje sekretar za urejanje prostora in varstvo okolja občine Celje Damjan Vrečko.
Preseljevanje stanovalcev
Tisti, ki jih zaradi dolgotrajnih priprav in zavlačevanja prenove Aškerčeve — če je le-ta že v vseh občinskih planih in urbanističnih načrtih – zadnja leta najbolj boli glava, so prav gotovo stanovalci v stavbah ob vzhodni strani ulice.
Vodja strokovne službe za stanovanjsko gospodarstvo občine Celje Anton Šepec pravi, da je bila v zadnjih letih osrednja skrb za ta del stanovanjskega fonda zgolj v preseljevanju stanovalcev v nadomestna stanovanja. Hiše so bile pred dvema desetletjema predvidene za rušenje in odtlej tudi ni bilo več investicijskega vzdrževanja na teh objektih.
Povsem jasno je, da je začel stanovanjski fond propadati, s tem pa je upadal tudi stanovanjski standard v pretežno družbenih ter tudi etažnih lastniških stanovanjih. Edino, česar so bili stanovalci v čakanju na nadomestno stanovanje v tem času deležni, so bile s sklepom IS lani prepolovljene najemnine.
»Pri iskanju nadomestnih stanovanj za stanovalce vzhodnega dela Aškerčeve ulice smo ves čas vzorno sodelovali s Skladom stavbnih zemljišč, ki je prevzel nase polovično finančno obveznost. Tako smo doslej uspeli preseliti 60 družin oziroma strank, letos pa nas čaka še velik zalogaj, iskanje rešitve za 20 strank v Aškerčevi 2 in 4. Reči moram, da smo se prav pri iskanju nadomestnih stanovanj za stranke v poseljenih stanovanjih obeh objektov zelo potrudili, saj smo letos rešili že šest primerov. Vseeno bo treba še nekaj potrpljenja, saj je mogoče le postopno preseljevanje.
Prednost bodo tudi v prihodnje imele družine z otroki ter najemniki, ki živijo v ogroženih bivalnih razmerah. Zaradi nevzdrževanja objektov so namreč močno dotrajani stropovi, nevarni pa postajajo tudi dimniki ter elektrika, da omenim le največje pomanjkljivosti,« pravi Šepec.
Mestna ulica je nuja Sekretar OSUPVO Damjan Vrečko meni, da je čimprejšnja ureditev Aškerčeve ulice nuja za Celje. Priprav na začetek del so se v občini spet pospešeno lotili tudi zato, ker še vedno velja dogovor o polovičnem sofinanciranju ureditve magistrale sever-jug s strani države.
Ob tem so najbrž odveč pomisleki, da bo »magistralka« speljana prav skozi središče mesta. Po načrtih je namreč prenova Aškerčeve, ki bo imela tudi značaj mestne vpadnice, zamišljena kot ureditev sodobne aleje z dvostranskim drevoredom, pločnikoma ter kolesarsko stezo. Izkušnje zadnjih let kažejo, da se promet v tem delu mesta prej povečuje kot zmanjšuje, svoje pa bo k povečanemu pretoku vozil v smeri jug-sever (ter obratno) že jeseni dodalo tudi odprtje nadvoza v Tremerjih.
V Skladu stavbnih zemljišč občine Celje so doslej v priprave na prenovo Aškerčeve ulice vložili približno 200 milijonov tolarjev. Denar so v preseljevanje stanovalcev, odkupe etažnih stanovanj, pridobivanje ustrezne dokumentacije, rušitve ter prestavljanje komunalnih vodov vlagali od leta 1978, zato je zaradi inflacije in menjave denarja številka le približna. »Aškerčevo imamo v planih tudi za prihodnja leta, a si želimo, da bi čimprej prišlo do tega, da bi lahko aktivirali tudi državni denar,« pravi direktor Zavoda za planiranje in izgradnjo Peter Drozg.
Če bo prišlo do konca leta v zvezi z objekti v Aškerčevi do dogovora z vsemi upravičenci po Zakonu o denacionalizaciji, potem se lahko – čeprav je o natančnih rokih težko govoriti – urejanja mestne ulice nadejamo prav kmalu.
Glede na obstoječe stanje je Sklad stavbnih zemljišč dolžan po tržni vrednosti odkupiti objekte, ki so v tej ulici predmet denacionalizacije – upravičencem po Zakonu o denacionalizaciji pa seveda pripada še odškodnina, ki jo je v obliki vrednostnih papirjev dolžan poravnati Odškodninski sklad. Odškodnina se obračunava po posebni v Zakonu o denacionalizaciji določeni metodologiji.
Za tržno vrednost zdaj iz dneva v dan bolj propadajočih objektov pa žal velja, da se vse bolj niža. Aškerčeva ulica s hotelom Pošta, ki je bila nekdaj ponos mesta ob Savinji, postaja namreč svoje pravo nasprotje. Pred kratkim so namreč zaradi velikih lukenj in propadajočega asfalta poskrbeli za preplastitev pločnikov, kaj več pa v tem delu mesta ne gre pričakovati.
Novi tednik, 5. 8. 1993
