S tem naslovom je bil na današnji dan pred 25 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Če se vlada do 15. aprila ne bo odzvala na številne težave slovenske mlevsko-predelovalne industrije, bodo mlinarji drastično zmanjšali lastno mletje in pričeli uvažati cenejšo madžarsko moko. Mlevsko-predelovalna podjetja zato pričakujejo, da bo vlada sprejela njihove predloge za ureditev razmer, saj bodo drugače posledice zelo hude.
Direktor celjskega podjetja Klasje Edvard Stepišnik pojasnjuje, da so za težave krivi predvsem velika konkurenca doma in nenadzorovan uvoz tujih izdelkov, prosto trgovanje z državami Cefte z žitom in mlevskimi izdelki ter pritisk domačih trgovcev za čim bolj ugodne prodajne pogoje. Največji problem je nelojalna konkurenca madžarske moke, ki je občutno cenejša od slovenske. Naši mlinarji morajo pšenico kupovati iz blagovnih rezerv in zanjo plačevati od 25 do 30 tolarjev. Če k temu prištejejo še stroške, pomeni, da je doma kupljena pšenica v povprečju najmanj za deset tolarjev dražja od tiste, ki jo ponuja svetovni trg. Slovenski mlinarji morajo zato zniževati cene, zaradi česar imajo že nekaj mesecev stalne izgube.
V Klasju, kjer letno predelajo 25 tisoč ton pšenice, so zato že začeli razmišljati o tem, da bi ukinili mletje in pričeli uvažati cenejšo madžarsko moko. Brez dela bi ostalo petnajst mlinarjev. Edvard Stepišnik sicer upa, da bo vlada vendarle pričela reševati probleme, o katerih jo žitna skupnost opozarja že pol leta, vendar glede na dosedanje medle odzive pričakovanja niso prav velika. Stepišnik tudi opozarja, da še vedno ni znan tržni red za odkup pšenice letnika 1999, ki bi moral biti objavljen lani jeseni. V podjetjih zato ne vedo, kdo bo odkupoval novi JI letnik, kakšni bodo nabavni pogoji in kako bodo zagotovili denar za odkup.
Zaradi vseh težav in nejasnosti v mlevsko-predelovalnih podjetjih zahtevajo, da vlada skupaj z njimi pripravi jasno strategijo oskrbe Slovenije z žitaricami in izdelki iz žita, hočejo pa tudi vedeti, kakšni bodo ekonomski pogoji za njihovo delovanja v naslednjih nekaj letih. »Nevzdržno je,« meni Stepišnik, »da se moramo v podjetjih ukvarjati z domačimi problemi, namesto da bi se pripravljali na vstop na trge Evropske unije.«
Janja Intihar, Novi tednik, 15. 4. 1999
*cena časopisa: 280 tolarjev
