S tem naslovom je bil na današnji dan pred 25 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Številnih ugibanj in komentarjev o tem, kaj pomenita živahno trgovanje z delnicami Kovinotehne in povečevanje njihove cene, je za sedaj konec. V začetku tedna so namreč iz Merkurja sporočili, da so 13. avgusta pričeli postopek za prevzem Kovinotehne. V skladu z zakonom o prevzemih so potrebne vloge že vložili na Agencijo za trg vrednostih papirjev, za pridobitev ustreznih dovoljenj oziroma soglasij so zaprosili tudi Urad za varstvo konkurence in republiško vlado. V Merkurju so se odločili za javno ponudbo za odkup 4.226.724 delnic Kovinotehne, kar je 90,85 odstotka vseh delnic. V lasti jih imajo že 9,15 odstotka. Glede na poslovne rezultate celjske družbe, realno vrednost aktive in njen tržni položaj so za delnico pripravljeni plačati 750 tolarjev, kar je 56 odstotkov več kot je znašala njihova cena v začetku leta. Prejšnji teden so se sicer delnice Kovinotehne precej podražile, vendar je, pravijo v Merkurju, nenormalno visoka rast cene bolj posledica ocen o morebitnem kupcu kot pa dejanske vrednosti delnic.
Merkur in Kovinotehna sta najstarejši slovenski trgovski podjetji s sorodnim prodajnim programom, ki pokrivata blizu 30 odstotkov slovenskih potreb. Skupni delež v maloprodaji znaša 23 odstotkov, v veleprodaji pa več kot tretjino. Promet obeh družb skupaj s hčerinskimi podjetji je lani znašal nekaj več kot 100 milijard tolarjev.
Predsednik uprave Merkurja Bine Kordež poudarja, da smiselnost povezovanja med Merkurjem in Kovinotehno nikoli ni bila sporna. Razdrobljena slovenska trgovina namreč ne bo več dolgo mogla kljubovati vse večji konkurenci tujih trgovskih verig. V Merkurju so se odločili za povezovanje s Kovinotehno preko ponudbe za odkup delnic, čeprav so takšne poteze zaradi prepričanja, da neko podjetje želi prevladati nad drugim in prevzeti vso moč odločanja, pogosto sprejete z odporom. Bine Kordež zatrjuje, da Merkur nima takšnega namena, saj naj bi bil osnovni namen prevzema oblikovati skupino podjetij, ki bi se s svojo močjo lahko uspešno upirala tuji konkurenci ter zagotovila celovito oskrbo potrošnikov in podjetij s tehničnim blagom. S skupino podjetij z različnim programom na različnih lokacijah bi lahko dosegli največjo sinergijo, se izognili dvojnim zalogam istovrstnega blaga, racionalizirali poslovanje in dosegli boljše poslovne rezultate. V Merkurju tudi menijo, da je povezovanje dveh največjih trgovcev s tehničnim blagom dobro tudi za slovensko industrijo, saj sta ob podjetji tradicionalno vezani na domače dobavitelje.
Kordež pravi, da so se za odkup delnic odločili tudi zaradi razmerja med vrednostjo posamezne družbe. Ob koncu lanskega leta je bila tržna kapitalizacija Merkurja 7,4-krat večja od tržne kapitalizacije Kovinotehne. To pomeni, da bi ob združitvi delničarji Kovinotehne pridobili v skupnem podjetju približno 12-odstotni delež.
Tako torej svojo namero o prevzemu »enega največjih celjskih pojmov« pojasnjujejo v Merkurju. Kaj o gorenjskem prevzemu menijo v Kovinotehni, nam do zaključka redakcije časopisa ni uspelo izvedeti, saj je bil predsednik uprave Saša Geržina službeno odsoten. V kratkem sporočilu za javnost je samo zapisal, da je uprava seznanjena z namerami Merkurja in da se o prevzemu ni pogajala niti dogovarjala.
Janja Intihar, Novi tednik, 19. 8. 1999
*cena časopisa: 280 tolarjev
