S tem naslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Za organe solidarnostnega stanovanjskega sklada obči ne Celje ni počitka. Tudi v poletnih mesecih ne. Pa tudi sicer, v prizadevanjih za graditev stanovanj, ne more bi ti odmora. Tu so ljudje, ki čakajo na nova stanovanja.
Kot upravni odbor, tako se je tudi skupščina solidarnost nega stanovanjskega sklada občine Celje v tem času srečala z mnogimi perečimi vprašanji. Vsa pota vodijo k stremljenju, kako zagotoviti čim več sredstev in z njimi kupiti čim več stanovanj. To tembolj, ker ima podražitev stanovanj ali bolje rečeno materiala svoj vpliv na končni učinek. Cene za kvadratni meter stanovanjske površine rastejo. To pa hkrati pome ni, da bo manj stanovanj, kot so predvidevali.
Zato ni naključje, če se organi solidarnostnega sklada zavzemajo, da bi čimprej dobili sredstva bivšega občinskega stanovanjskega sklada. V celoti gre za okoli 750 milijonov starih dinarjev, letos pa naj bi iz tega naslova dobili okoli 260 milijonov starih dinarjev. Rešitev te zahteve se zavlačuje, to pa povzroča negodovanje, še zlasti, ker so sredstva neizkoriščena, potrebe pa so takšne, da bi bil ta denar več kot dobrodošel, če bi ga aktivi rali.
Solidarnostni stanovanjski sklad občine Celje je pred kratkim podpisal pogodbo z Ingradom o nakupu 222 stanovanj, od tega bi jih naj bilo 53 v bloku vseljivih že decembra letos, 78, prav ta ko v bloku, marca prihodnje leto in preostalih 91 v stolpiču avgusta leta 1975. Po trenutni pogodbi naj bi sklad za nakup teh stanovanj od štel nekaj nad 4,3 milijarde starih dinarjev. Po vsej verjetnosti pa bo končna cena zaradi podražitve materialov večja.
Medtem ko je bila Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije ustanovljena prejšnji teden, tečejo v Celju vse pri prave za dokončno formira nje samoupravne stanovanjske skupnosti z vsemi dejavnostmi kot so predvidene. Zato tudi solidarnostni stanovanjski sklad ni razpisal prostega delovnega mesta direktorja. Zaradi istega razloga je odprto tudi delovno mesto upravno pravnega referenta. Vse kaže, da bo pri šlo do končnega konstituiranja samoupravne stanovanjske skupnosti prihodnji mesec.
Več kot kritično so organi solidarnostnega sklada pa tudi člani skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti ocenili predlog republiške raziskovalne skupnosti za financiranje raziskovalnega de la na področju stanovanjske ga in komunalnega gospodarstva. Gre za okoli 20 milijo nov starih dinarjev, ki bi jih morali nakazati-Celjani za to dejavnost. Prav, so rekli, to da program tega raziskoval nega dela mora biti tak, da bomo imeli od njega koristi. Praktične predvsem.
Zanimivo in aktualno vprašanje v reševanju pisane stanovanjske problematike se odpira s subvencioniranjem stanarin. Stanarina, zlasti pa stroški za ogrevanje stanovanj so za mnoge, ki so se vselili v nova stanovanja, prehudo breme. Problem je zlasti v tem, ker predstavljajo drugi stroški skoraj dve tretjini izdatkov s stanarino vred. Problem je na dlani. Če bo sklad potrošil več sredstev za subvencije, mu bo ostalo manj za graditev novih stanovanj. Nova pa so potrebna. Prav zato bo treba iskati rešitev, da bomo dobili tako predvideno število novih stanovanj in nadalje, da bodo v novih prostorih lahko stanovali vsi tisti, ki so jim namenjeni. To pa so socialno ogrožene družine, družine z večjim številom članov, mlade družine in starejši občani. Tehtnica se na giba k takšni odločitvi, da naj bi bilo merilo za odobravanje subvencije povprečni dohodek na družinskega člana. Pa tudi površina stanovanja na družinskega člana.
MB, Novi tednik, 8. 8. 1974
*cena časopisa: 2 dinarja
