S tem naslovom je bil na današnji dan pred 75 leti objavljen članek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
Celjske opekarne, ki imajo svoje obrate v Celju, Ložnici, Ljubečni, Bukovem žlaku in Brežicah, so v letošnjem letu s svojo proizvodnjo zlasti v poletnih mesecih dosegale prvo mesto med opekarnami Slovenije. V mesecih juliju je najboljše uspehe dosegel obrat Bukovžlak, kjer so v eni uri uvozili 1191 komadov ter izvozili 1017 komadov opeke. Povprečno je odpadlo pri tem na enega delavca 339 komadov na uro. Številčni rezultati se sicer ne razlikujejo mnogo od prejšnjih, vendar pa je pomembno to, da danes delajo po vseh obratih po brigadnem sistemu, ki so ga uvedli v mesecu maju. Pri njem je važno, da je delo v opekarnah stal no in s tem so doseženi tudi kvalitet no boljši izdelki. Uspehi brigadnega sistema dela so se pokazali že v prvih mesecih, zlasti pri surovi izdelavi in pri pečeh, zato jih je delavstvo tudi osvojilo kot stalen način dela v obratih. Zato so lahko obrati celjskih opekarn redno dosegali mesečne plane od 95—105%. Le zadnja dva meseca, ko je nastopilo deževno vreme plana niso mogli doseči, ker je delo pri izkopavanju gline zaradi mokrote ovirano. Tudi sušenje opeke je otežkočeno, ker imajo slabe, še stare sušilnice. Kljub temu pa so poleg uspešne surove izdelave opeke v drugih manjših uspehih znatno znižali tudi polno lastno ceno.
Dne 29. novembra so proglasili prve udarnike in pohvalili najboljše delavce. Zlasti so dali priznanje pečarjem, ki so vseskozi pri najtežjem delu, pa so kljub temu dosegli prvo mesto v proizvodnji. Pri tem je treba pohvaliti tov. Sraka Ludvika, ki je že star delavec ter dela pri izkopu gline. S svojim delom daje vzgled ostalim zlasti pa mladini, ki v splošnem v celjskem obratu ne dosega tistih uspehov, ki bi jih lahko. Pohvaliti je treba tudi tov. Ružič Antona, ki je tudi že starejši delavec in dela pri stroju. Med pečarji pa je treba dati vse priznanje tov. Marcijaš Ivanu in Šalej Štefanu, ki redno do segata in tudi presegata dnevni plan. Tov. Marcijaš pa je tudi eden najzavednejših delavcev, saj nima še nobenega neopravičenega izostanka. Še je nekaj delavcev, ki zaslužijo pohvalo in katerih zasluga je, da so med letošnjim letom dosegli pri delu tako lepe uspehe. Vsekakor pa je nekaj tudi takšnih, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti ter v svojem delu ne kažejo nobenih uspehov.
Istočasno lahko omenimo še to, da delo mladinske organizacije v obratu ni zadovoljivo. Čeprav je v celjskem obratu okrog 25 mladincev in mladink, njihovega dela v obratu ni opaziti v tolikem obsegu, kot bi to bilo lahko. Mladina je tista, od katere zavisi v veliki meri naša bodočnost, to so naši bodoči strokovnjaki in udarniki, česar se pa mladina v celjskem obratu bolj slabo zaveda in ne daje od sebe tistega, kar bi lahko.
Poleg uspehov pa se delavstvo in nameščenstvo v celjskem obratu bori tudi z raznimi težavami, kot je preskrba, stanovanjsko vprašanje in drugo. Vse kakor bi bilo potrebno, da bi posamezne lokalne ustanove priskočile na pomoč ter nudile tudi delavstvu v naših opekarnah to, kar po svojem napornem delu zasluži. Z zagotovljeno preskrbo, z rešitvijo stanovanjskega vprašanja in drugih problemov bomo tudi našim delovnim ljudem v opekarnah izboljšali njihov življenjski standard.
Celjski tednik, 17. 12. 1949
