Celjski krompir je užiten


S tem naslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:

V Celju smo končno dobili strokovno študijo s podatki o tem, koliko težkih kovin vsebuje na tem območju pri delana rastlinska hrana. Avtorja študije, sodelavca celjskega Zavoda za zdravstveno varstvo, mag. Ivan Eržen in Ksenija Škapin Bošnjak sta šest let sistematično zbirala rezultate o vsebnosti kadmija in svinca v različnih vrstah zelenjave.

To je edina tovrstna študija v naši državi, pokazala pa je, da je bilo vznemirjenje zaradi prevelikih količin težkih kovin v rastlinski hrani, pretirano. Po besedah magistra Eržena so namreč vsebnosti kadmija in svinca v teh živilih tolikšne, da bi se šele po petdesetih letih rednega uživanja lahko pokazale tudi nekatere zdravstvene posledice. Podatki so sicer pokazali določene povišane vrednosti težkih kovin v rastlinah, predvsem v krompirju in solati, vendar še vedno v mejah, ki ne ogroža zdravja. Res pa je, da primerjava z onesnaženostjo živil, pridelanih na drugih območjih Slovenije, jasno kaže, da je Celje z okolico precej bolj onesnaženo s težkimi kovinami.

Podatki o vplivu zaužitih težkih kovin z rastlinsko prehrano sicer temeljijo zgolj na ocenah prehrambenih navad tukajšnjega prebivalstva. Računajo, da predstavlja ta skupina živil dobrih trideset odstotkov vse ga, kar zaužijejo ljudje. Menijo, da je dosti bolj kontaminirana določena hrana živalskega izvora, predvsem drobovina, vendar so to le ocene, ki bi jih bilo potrebno preveriti s podobno študijo, kot so jo opravili za živila rastlinskega izvora.

Nada Kumer, Novi tednik, 4. 8. 1994