S tem naslovom je bil na današnji dan pred 70 leti objavljen članek v Savinjskem vestniku. Vabljeni k branju:
Za olepševanje kakor tudi za zdravje ljudi v mestu je koristno in potrebno, da imamo čim več zelenja. V mestu je zato treba predvidevati sajenje novih drevoredov na vseh ulicah, kjer je to mogoče. Največja potreba po zelenju je na najprometnejših ulicah in cestah. To so Mariborska, Ljubljanska in druge ceste in ulice. Tu bi prišli v poštev obojestranski drevoredi in nizki, zeleni pasovi grmičevja med cestiščem in hodniki za pešce.
V Celju imamo po obstoječih urbanističnih študijah predvideno, da se postopoma kot parki uredijo Miklavžev in Jožefov hrib ter Golovec.
Brezine aleje v Celju so posebnost, ki jih druga manjša mesta nimajo. Prav lepa je brezina aleja na Savinjskem nabrežju, prav tako pa tudi brezin drevored v Ulici 29. novembra. Klima za breze je v Celju zlasti ugodna in jih je treba saditi čim več.
Tudi divji kostanj se v Celju zelo lepo razvija. Kajuhov park v delu ob Savinji je veličasten zid zelenja, na katerem se oči odpočije jo po daljšem gledanju sivega okolja mestnih hiš. Stari kostanji nam poleti nudijo prijetno senco, njihovi plodovi in les pa se dajo tudi dobro izkoristiti. Zato je treba tudi kostanjev saditi čim več in jih uporabljati za drevorede in za vse tiste prostore, kjer si želimo poleti osvežitve v hladni senci.
Lipa je naše najkoristnejše domače drevo, toda vse premalo je je opaziti v Celju. Naši vrtnarski strokovnjaki v Celju se zelo trudijo, da lipo pomnože in ohranijo, toda — žal — nespametni posamezniki prav to drevo v Celju precej uničujejo in podirajo.
Priporočljivo bi bilo v Celju saditi tudi več topola, ker se gojenje po mnenju strokovnjakov še posebno izplača. Topol raste trikrat hitreje kot smreka in je tudi njegov les neprimerno dražji od smrekovega. Pri nas v Celju so v ožji in širši okolici lepe možnosti za sajenje topolov. Vsa nabrežja Savinje in Voglajne bi se dala zasaditi s topoli. Dalje pa tudi na robovih številnih travnikov in močvirnatih krajih bi lahko s pridom uspeval topol.
Pa tudi druge vrste zelenja bi bile našemu mestu v okras in korist. Grmičevje, visoko in nizko, divje in okrasno, trave in cvetlice, popenjavke, jagode, maline itd. itd.
Z eno besedo: dajmo čim več zelenja našemu lepemu mestu!
Savinjski vestnik, 3. 12. 1954
