Letošnje leto se za kadilce ni dobro začelo. Cigaret primanjkuje, trafikanti se jezijo, prav tako gostilničarji, trgovci in drugi, ki svojim gostom in kupcem ne morejo ponuditi zaželenih cigaret. Kakšna je pravzaprav situacija in koliko časa naj bi vse skupaj še trajalo. O tem smo se pogovarjali s Štefanom Jagrom, vodjem organizacijske enote Tobačne tovarne Ljubljana v Celju.
»Težave trajajo že od polovice lanskega novembra, ves december in sedaj v januarju. Položaj, kakršen je v januarju, pa je doslej sploh najslabši. Primanjkuje predvsem tistih cigaret, po katerih je največje povpraševanje. Nekatere licenčne vrste cigaret, kot sta na primer HB in Winston, pa so sploh prenehali izdelovati.«
– Zakaj takšno pomanjkanje?
»Primanjkuje cigaretnih papirčkov in filtrov, pa celo celofana za škatlice in drugih stvari, ki so vse iz uvoza. Domača tobačna industrija z izvozom ne zasluži toliko, da bi lahko uvozila te prepotrebne dele za cigarete. Tudi združenje tobačne industrije Jugoslavije ne najde poti iz teh zagat. Tako trenutno nihče ne ve, kdaj se bo takšno stanje popravilo. Prepričan pa sem, da se mora, kajti težko je povedati, kako je s tem, če kadilci ostanejo brez svojih cigaret. V našem skladišču telefoni neprestano zvonijo. Odpovedati smo morali
razvoz cigaret po terenu, ti ko da prihajajo v grosistično skladišče naročniki, ki jim po kilogramih delimo tiste
vrste cigaret, ki jih sploh še imamo kaj. Za ilustracijo naj povem, da smo založeni komaj z deset odstotki normalnih količin.«
– Zadnja podražitev cigaret torej ni prinesla pozitivnih učinkov?
»Celotno povišanje je šlo na račun zvišanega prometnega davka. Pri oblikovanju novih maloprodajnih cen, ki so bile pravo presenečenje ni sodeloval nihče iz tobačne industrije. Proizvajalci cigaret niso ob spremembi cen izboljšali svojega položaja niti za dinar, ob nepravilni matematičnih zaokrožitvah novih stopenj prometnega davka pa tovarne celo izgubljajo po nekaj milijonov dinarjev dohodka.«
Novi tednik, 13. 1. 1983
