S tem naslovom je bil na današnji dan pred 25 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Ne vem, ali vas navdušujejo ponudbe, pri katerih dobite več za enako ceno, ampak meni se včasih zazdi, da je tisto »več« čisto odveč. To, kar se je v soboto dogajalo v hali Golovec in okoli nje, sicer ni iz čisto istega vica, ampak primerjave so vseeno možne. Kdor je šel gledat rože na sejem Flora, je zraven dobil še (pre)prodajalce sobotnega Avto-sejma in navijače, ki so komaj dočakali tekmo z Barcelono; kdor je prišel po svojo dozo adrenalina na rokometno tekmo, se ni mogel izogniti mirnim vrtnarskim radovednežem in vsiljivim avtomobilskim snubcem.
Eno od prvih pravil uspešnih prireditev je, da so dobro ali pa vsaj korektno pripravljene od prvega do zadnjega trenutka vpletenosti obiskovalca. V soboto je bilo to pravilo kršeno pri vseh treh dogodivščinah na prostoru pod Golovcem, kar je zlobno upam – povzročilo nekaj želodčnih težav organizatorjem, obiskovalcem katerekoli od prireditev pa iskreno obžalujem – pustilo grenak priokus »drugorazrednosti«. Tete z rožami smo težko razumele sicer postavne mladce z bobni in še težje dejstvo, da je treba že odtrgano vstopnico pokazati pri vsaki sejemski hali posebej. Navijačem so se ob mamicah z vozički, obloženimi z vrečami bio-gnojil, vsaj zgodaj popoldne še oglašali za pravo vzdušje precej moteči čuti za spodobnost. Nakupovalcem starih vozil pa tudi ni bilo jasno, zakaj jih lastniki avtomobilov, očitno potrebnih spravljanja v nadaljnjo obdelavo in promet, grdo gledajo, ko jim že na cesti ponujajo dober biznis. Bil je kaos, kakršnega si Celje-sejemsko mesto ob nekem vsaj deklarativno mednarodnem sejmu ne bi smelo privoščiti; bil je kontekst, ki si ga ni mogoče dovoliti ob polfinalni tekmi Evropske lige prvakov; in bila je zmešnjava, kakršne si človek tudi v vlogi prodajalca ali kupca starega avtomobila ne bi mogel ravno želeti. Bil je dan, ki bi ga Celje lahko izkoristilo za svoj ugled, pa ga je prav po nemarnem vrglo stran…
Verjamem, da bi odgovorni našli cel kup tehtnih opravičil za opisano stanje, ampak mi je presneto malo mar zanje. Si pa res želim, da bi poleg denarja za nove hale, ki bodo itak in itak večino dni v letu samevale, našli še denar za več dobrih ločenih vhodov, od katerih bi vodile prav usmerjene poti na po potrebi ločena prizorišča v tem halastem kompleksu celjskega ponosa. Istočasnost prireditev namreč sama po sebi še ni kritike vredna, če pa gre še za istoprostorskost, če se tri prireditve križajo na istem koščku asfalta… no, to je pa že druga, pa precej razglašena pesem.
Veste, če bi mesto znalo živeti s športom, bi bil rokometni žur v mestu in ob Golovcu že od ranih jutranjih ur; če bi mesto znalo živeti s sejmom Flora, bi ves teden cvetelo tudi na ulicah; in če ne bi bilo tako prekleto zaznamovano z življenjskim pomenom cenenosti, bi se tudi avtomobilskemu sejmu vsaj za eno pomladno soboto znalo odreči.
P.S.: Pa nikar prehitro ne sklepajte, da je vsega kriv samo Celjski sejem in njegova upravičeno v profit usmerjena miselnost. Solastnik Golovca je, če me vednost ne vara, še vedno tudi Mestna občina Celje. V njeni pristojnosti je pa vendarle tudi naš skupen ugled, ali ne?
Pika Kukerl, Novi tednik, 4. 3. 1999
