S tem naslovom je bil na današnji dan pred 40 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Celjski tekmovalni (vrhunski) šport doživlja krizo, kot je že dolgo ni. Dokaz ni samo v slabih ali slabših tekmovalnih uspehih, prehodu igralcev, problemih s trenerji, temveč tudi v delu ostalih. Zaradi vsega sta v zadnjem času odstopila tudi dva predsednika uglednih celjskih športnih kolektivov.
To sta predsednik izvršnega odbora Rokometnega kluba Aero Celje Franci Erjavec in predsednik Košarkarskega kluba Libela. Jože Geršak. Vsak ima svoje vzroke za takšen postopek. Franci Erjavec pravi, da si kot pedagog ne more dovoliti takšnega stanja in odnosa kot je vladal v rokometnem klubu. Jože Geršak je po svoji izjavi odstopil zaradi zdravstvenih in osebnih razlogov.
Pri Rokometnem klubu Aero so sklicali za danes (četrtek. 14. junija ob 18. uri) 7. sejo skupščine kluba, kjer bo prišlo do temeljitih sprememb. Sejo sklicuje predsednik predsedstva Mile Zupančič, direktor Aera, pokrovitelja rokometašev. ki naj bi v bodoče imeli tudi ključne položaje v klubu, da bi naredili red in povrnili ime klubu.
V predsedstvu bo 19 članov, po predlogu tudi predsednika IS občine Celje ter občinske konference SZDL Zvone Hudej oz. Drago Medved. V predsedstvu je pet članov Aera. Izvršni odbor bo sestavljalo 13 ljudi, vsak pa ima točno določene delovne naloge.
Pri trenerjih je šest mest; strokovni vodja mladih selekcij, bo po predlogu Tone Goršič, pomočnik trenerja prve ekipe Slavko Ivezič, trener mladinske ekipe Miloš Rovšnik, trener pionirskih ekip Herman Virt in pomočnik trenerja mladih selekcij Tone Tiselj. Odprto je torej najpomembnejše mesto – trenerja prve članske ekipe.
V klubu so se tudi odločili, da bodo takoj »pometli« z vsem. Kar ne bo teklo tako. kot so zapisali. Predvsem pa je treba urediti medsebojne odnose ter se marsikomu tudi odpovedati, pa čeprav na škodo trenutnega padca kvalitete. Dejstvo je, da so v klubu premalo delali prav na osebnih odnosih, disciplini in podobnem. Kaže, da v tem klubu le zmagujejo zdrave, športne sile.
V košarkarskem klubu je odstopil Jože Geršak. Znova je počilo na relaciji Olimpija – Libela, Jože Geršak pa. je podpredsednik republiške košarkarske zveze, bil je predsednik kluba, ki je v tej igri ter je predsednik ZTKO Celje. Verjetno je res težko krmariti med temi vratci, čeprav v poštenost Jožeta Geršaka nihče ne dvomi. Nasprotno, odstop je verjetno prav posledica te poštenosti.
Matjaž Tovornik! Tretje leto bi rad k Olimpiji, tretje leto se je premislil in ostal v Celju. Mlademu igralcu takšne poteze vsekakor niso potrebne, še manj pa vse tisto, kar naj bi sodilo zraven. Zdaj je Matjaž na Japonskem in njegove izjave, zakaj je preklical pristopnico, nismo mogli dobiti.
Tudi v Libeli ne vedo ali nočejo nič vedeti. Dosedanji predsednik Jože Geršak je povedal, da Matjaž Tovornik za svojo odločitev, da ostane v Celju, od Libele ni dobil popolnoma NlČ! To pa je neverjetno, kajti tudi Matjaž verjetno ni naiven, da bi kar tako pustil lepe denarce, ki mu jih je ponujala Olimpija. Je torej Matjažu Libela ponudila vsaj toliko?
In naprej – kako bo to vplivalo na ostalo delo, zlasti pri mlajših selekcijah, KK Libela se ne kopa v denarju in večja vsota bi lahko pri širšem delu pustila nepredvidene posledice. In drugo: kako bodo na vse to gledali ostali igralci prve ekipe? Dobro bi bilo v korist vseh ljubiteljev športa in ostalih, da KK Libela le pove, kje je P R A V A resnica!
Poklicali smo tudi ljubljanski košarkarski klub Olimpijo, kjer je sekretar Rado Lorbek izredno uradno in kratko povedal, da so preklic za pristopnico Matjaža Tovornika sicer dobili, ukrepali pa bodo, ko se vrne z Japonske. Govorili smo tudi z v.d. K K Libela, Branetom Planincem: “Sam ne vem nič. Tovornik je preklical pristop k Olimpiji. Mislim, da so v ospredju osebni razlogi in pa izkušnje Golca ter Pipana, ki se v ljubljanski sredini nista znašla. Vse. kar smo v klubu storili za Tovornika je to, da mu poskušamo omogočiti šolanje, ki mu bo koristilo po prenehanju igranja košarke. Avto ima. res staro diano, zdaj pa se je tudi res vozil z golfom. Mi mu ga nismo obljubili, saj smo brez denarja.
O kakršnihkoli »priboljških« za Tovornika nismo govorili ne tako ne drugače, vsaj jaz ne vem za to. Fant tudi iskreno živi s sredino, kjer je začel igrati in od koder se je prebil v državno reprezentanco. Od Olimpije nismo dobili nobenega uradnega zahtevka, ni bilo nobenega razgovora ali kaj podobnega. Vsi čakajo na Tovornikov povratek iz Japonske.
Ob dveh odstopih in drugih novostih si je resnično težko ustvariti svoje, recimo temu pravilno mnenje. Dejstvo je, da je v našem športu (tekmovalnem, vrhunskem) nastopil čas krize, ki jo bomo težko prebrodil. Vsi bi radi uspehe, za njih pa je potrebno delo in veliko samoodpovedovanja ter seveda tudi denar.
Ob vsem tem bo verjetno resnično potrebna širša družbena pomoč, da se bodo .stvari uredile in da se bodo povrnili uspehi ne samo na tekmovalnem, temveč tudi vodstvenem področju posameznih klubov, ki so v prvi prioriteti.
Obeta se burno športno poletje v Celju ob tem pa kopica vprašanj, ki terjajo odgovore in resnico! Jih bomo dočakali?
Tone Vrabl, Novi tednik, 14. 6. 1984
