S tem naslovom je bil na današnji dan pred 25 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Blizu 1,3 milijarde tolarjev vredna dvorana L, ki sodi v sklop razstavišč Celjskega sejma d.d., je po besedah direktorja sejemske hiše mag. Franca Pangerla dvorana z najsodobnejšo sejemsko infrastrukturo, kakršne nobeno slovensko mesto ne more dobiti vsaj še tri ali štiri leta. To, se je strinjal tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, pa Celju ohranja prednost vodilnega sejemskega mesta v državi, za kar je s svojim pravim partnerskim odnosom v veliki meri zaslužna tudi Obrtna zbornica Slovenije.
Dvorano v izmeri 51×100 metrov, z bruto površinami 11.500 kvadratnih metrov, so po predpisih protipotresne gradnje zgradili delavci Ingrada VNG in italijanskega Cometal Palma, ob četrtkovi slovesni otvoritvi pa so priznanja prejeli še vsi najzaslužnejši, da je sredi lanskega oktobra začeta naložba zdaj pripravljena za prve prireditve. Z otvoritvijo dvorane so, kot so poudarili v četrtek zaradi objektivnih težav, saj je bila letošnja zima za gradnjo sila neugodna, zamujali za dobra dva meseca, vendar pa se je na dvorano splačalo počakati. Njena notranjost je arhitekturno rešena tako, da bo lahko resnično služila v različne namene, poseben čar pa ji po zamisli Preglja iz celjskega Mobil Arch daje središčni stopniščni prehod v zgornjo etažo, dopolnjen s panoramskim dvigalom.
Prvo resnejšo preizkušnjo bo novozgrajena dvorana doživela med 10. in 19. septembrom, ko bo v njej del razstavišč 32. Mednarodnega obrtnega sejma, za začetek oktobra pa v Celjskem sejmu d.d. napovedujejo tudi novo sejemsko prireditev, ko bodo skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije, Fakulteto za šport in Zvezo športnih društev Slovenije celjski sejmarji lovili tržno nišo na področju športa.
I. Stamejčič, foto: G. Katič, Novi tednik, 1. 7. 1999
*cena časopisa: 280 tolarjev
