S tem naslovom je bil na današnji dan pred 25 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Celjski grad je zadnjo julijsko soboto ponovno zaživel, saj so Igre brez meja privabile množico ljudi.
brez meja so pripravili prvič, vendar si organizatorji želijo, da ta družabna prireditev postane tradicionalna, saj zabavnih srečanj nikoli ni dovolj. Na igrah se je zbralo dvajset tekmovalcev, ki so se razdelili v pet skupin. Vsaka si je nadela svoje ime, ki je bil njihov razpoznavni znak. Tako so bili Jagri, Iksi, Slivnica, Večno drugi in Arizona pripravljeni na trd boj. V predfinalnem delu so se pomerili v petih igrah. Prva je bila Kača, sledila je Polnjenje steklenic, kjer se je marsikateri tekmovalec dodobra zmočil. Športne sposobnosti in natančnost so pokazali v igri Košarka. Kakšen občutek za lepoto imajo tekmovalci, je odseval njihov šopek, ki so ga morali narediti iz rož, ki so jih nabrali okoli gradu. Iznajdljivost je bila tu zelo pomembna. Reklamni spoti za stranišča na »štrbunk« ali vikend za eno osebo, ki ne prepušča plinov, kot so ga nekateri imenovali, so občinstvo spravili v neustavljiv smeh.
Ker je vedno tako, da nekdo zmaga, je bilo tudi tu potrebno določiti zmagovalca. Kdo bo to, je odločal finalni del, kjer sta se pomerila Arizona in Večno drugi. Friderika so morali oskrbovati s hrano, pijačo in časopisjem, da so mu dolgočasni dnevi hitreje minevali. Ko se je Friderik okrepčal, je odšel osvajat Veronikino srce z odo, ki je bila posvečena samo njej, napisali pa so jo finalisti. V tretji, odločilni igri so vozili smuk, kjer so, kljub temu, da je bila proga na travi in so imeli zavezane oči, bili neverjetno spretni.
Po težkem boju so na koncu bili boljši Jure, Sašo, Gregor in Zoran, člani Arizone, ki so svojo zmago proslavili ob koncertu Aleksandra Ježa.
Simona Šalej, Novi tednik, 5. 8. 1999
