S tem naslovom je bil na današnji dan pred 70 leti objavljen članek v Savinjskem vestniku. Vabljeni k branju:
Te dni smo gledali v kino »Union« film »Greh«, ki je bil s tem prvič predvajan v naši državi. Film je po Maupasantovi noveli »V začetku je bil greh« napisal in režiral František Čap, ki ga poznamo kot režiserja slovenskega fila »Vesna« in vrste filmov češke in nemške proizvodnje.
Čap je s tem filmom presenetil filmsko publiko. Dokazal je, da se more z uspehom lotiti del izpod peresa svetovno znanih avtorjev, da zmore ustvariti resen film z močno dramatično poanto.
Komur je Maupasantova novela znana, bo pritrdil, da je Čap ostal zelo veren knjižnemu delu. Morda bodo našli očitke, da je v nekaterih scenah celo preveč zvest, zlasti kar se naturalističnih posnetkov tiče. Brez dvoma bodo tako govorili lažimoralisti in tercialke. V tej zgodbi je neka trdna resnica, ki govori o tem, da je priroda uravnala tok človeškega življenja po svoje in da se to ne da preprečiti z zakoni, namišljeno moralo in evangeliji. Skratka, vsi smo pod kožo krvavi.
Režiserju je uspelo na zelo odkrit način povedati resnico o življenju kmečke dekle in galerije kmečkih tipov okoli nje. Za ljudi, ki so navajeni idilične kmečke literature, bo verjetno film koliko nenavaden. Morda je ponekod igra malce spodrsnila, to se pravi, nemški umetniki, ki zasedajo glavne vloge, so po stari navadi zaigrali nekatere scene narejeno in neprepričljivo. Toda take zdrsljaje odtehta celotna zgodba, njena umetniška moč.
Za nas je film še posebno zanimiv, ker je sneman popolnoma v našem ambientu. Snemali so ga v Slovenskem Primorju in v ateljejih Triglav filma. Režiser si ni prizadeval prepričati gledalca, da se vse godi v Južni Franciji, kamor jo je postavil Maupasant, marveč je videti, da jo je Čap nalašč celo prilagodil našim krajem. Čeravno je na žalost film sneman le v nemški reviziji, diha iz njega slovenska zemlja. Če ne bi zamudili priložnosti slovenske verzije, bi imeli lep slovenski film, ki bi nam bil lahko v ponos.
Ne naslanjam se na moraliste, ko trdim, da je film za mladino pa vendarle neprimeren in odobravam ukrep celjske kinouprave, da ga je prepovedala mladini do 16 let. Ta ukrep se je tudi v redu izvajal in prav je tako.
Na koncu pribijem, da je Triglav film z režiserjem Čapom dosti pridobil, zlasti kar se tiče izkušenj, ki si jih bodo nabrali naši režiserji, tehnični kader in igralci.
Savinjski vestnik, 29. 10. 1954
