S tem naslovom je bil na današnji dan pred 35 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Prijetno je stopiti v delovne prostore, kjer ti z veseljem povejo, da so uspešni na domačem in predvsem tujem tržišču. Če prav je težavna situacija, tega zaradi vestnosti do dela in strokovnosti ne čutijo v Klimi, kjer po letu dni priprav hitijo z deli za tovarne Moskvič v Sovjetski zvezi, kakšnih 400 kilometrov vstran iz Moskve. V »ognju« je bilo veliko tovarn, zmagala je Klima, ki bo prvo pošiljko poslala v Sovjetsko zvezo sredi decembra in nato v podobnem času vsak mesec vse tja do poletja. Gre za 33 velikih central, ki jih bodo naložili na 90 železniških tovornih vagonov.
Alojz Zupanc, direktor Klime, je s svojimi delavci-strokovnjaki zadovoljen s tem poslom: »S tem prodajamo tudi naše znanje, strokovnost, uveljavljamo se v svetu. Doma je vedno manj dela, zato se je treba odpirati navzven. Mislim, da smo na dobri poti in da bomo uspeli. Idejni projekt je izdelal Tine Verhovec«.
V Klimi se trudijo tudi na domačem tržišču.
»Smo v reorganizaciji podjetja,« pripoveduje Alojz Zupanc. »Prej smo imeli dva tozda in skupne službe, zdaj imamo poslovne enote, na zunaj pa delamo kot družbeno podjetje. Smo eno prvih podjetij, ki se je organiziralo v skladu z novo zakonodajo znotraj IMP. Priznati je sicer potrebno, da je Klima ne glede na tozdovsko razdeljenost že dosedaj delovala kot dokaj homogena delovna organizacija. Zato sprememba statusa iz delovne organizacije v družbeno podjetje bistveno ne posega v samo fizionomijo sedanjega podjetja, ukinili smo le delavske svete tozdov in delovne skupnosti.«
S postopkom reorganizacije so začeli v začetku septembra, ko so vsi trije delavski sveti obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o organiziranju in osnutek statuta družbenega podjetja IMP Klima Celjе, kot se podjetje sedaj imenuje. Ta dva osnutka so dali v javno razpravo. Strokovne službe so namreč ocenile, da je za delovno organizacijo najugodnejša oblika organiziranja v skladu z novo zakonodajo ustanovitev družbenega podjetja. Tej organiziranosti so prilagodili tudi notranjo organizacijo. Statut ne prinaša bistvenih sprememb. Zmanjšalo se je število organov upravljanja, predvsem je tu mišljen delavski svet, ki je zdaj samo eden, namesto prejšnih treh. Referendum je bil koncem septembra, ko so sprejeli oba akta. S sprejetjem statuta sta ukinjena oba tozda in delovna skupnost skupnih služb. Ti deli podjetja so se preimenovali v poslovne enote, kjer v tej fazi poslujejo kot doslej. Prav tako imajo poslovne enote na ravni delovne organizacije in sicer komerciale, splošno kadrovsko in enotno finančno-računovodski servis.
Prehod ne bo sunkovit, s takojšnjo uvedbo novega sistema poslovanja. Načrtujejo, da bodo v kratkem času začeli z razpravo o aktih o mešanem podjetju in zatem s sprejemom teh aktov. Če bo postopek registracije potekal normalno, bodo že januarja prihodnje leto ponudili, bolje povedano, razpisali prodajo delnic. V prvi fazi jih bodo ponudili zaposlenim delavcem. Vsak delavec v podjetju se bo pri izplačilu osebnih dohodkov, če bo šlo vse po načrtih, lahko odločil za nakup delnic v višini, ki bo predpisana glede na pomembnost delovnega mesta oziroma delovne dobe v podjetju. Osebni dohodki bodo v tem času nekoliko višji, kot so bili doslej. Če se kdo ne bo odločil za nakup, lahko denar porabi za svoje potrebe. Delnice, ki bodo ostale, pa lahko kupijo tisti, ki bodo zanje zainteresirani. Z nakupom delnic bo vsak lastnik nosil riziko oziroma pravice, ki izhajajo iz lastnine. Torej v celjski Klimi je veliko novega; želijo pa predvsem »loviti« čas in se mu prilagajati. Ne želijo ostati na stranskem tiru, ampak poskusno biti konkurenčni vsem, ki dobro delajo.
Novi tednik, 23. 11. 1989
