V petek zvečer je bilo v Narodnem domu v Celju prvo srečanje celjskih študentov visokih šol. To srečanje, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo ing. Dušan Burnik, predsednik skupščine občine Celje, so omogočile gospodarske in družbeno-politične organizacije iz Celja in okolice. Za dobro glasbo je poskrbel vokalno-instrumentalni ansambel Vokali s pevko Tatjano Dremelj. V programu, ki so ga pripravili, je med drugim nastopil tudi Ivo Ban, član SLG Celje. Moral bi nastopiti tudi Ladko Korošec, član Opere iz Ljubljane, toda žal se povabilu ni mogel odzvati. Večer, ki so ga pripravili študentje 1. letnika VEKš-a in pedagoške akademije, je bil dobro pripravljen. Škoda je bila le to, da je bilo premalo ljudi.
Največji organizator, če lahko tako rečem, pa je bil vsekakor Dušan Ilovar. Poprosila sem ga za kratek razgovor.
— Za ta večer smo se odločili, da pripravite ta večer?
— Kako to, da ste se odločili predvsem zaradi tega, ker v Celju vse do sedaj še ni bilo čutiti utripa študentskega življenja. Veliko nas je k temu usmerjal Štefan Korošec, ki pri nas poučuje politično ekonomijo. On je naš duhovni vodja. Dal nam je tudi nekaj napotkov, dočim smo srečanje pripravili in organizirali sami. Hočemo, da bi tudi Celje postalo študentsko mesto.
— Nameravate vsako leto pripraviti takšen večer?
— Radi bi, vprašanje pa je, če bomo uspeli. Nekaj smo že razmišljali, da bi ustanovili celjski študentski klub. Seveda pa bodo za to potrebni prostori.
— Danes je dvorana dokaj prazna. Kako to? Gotovo ste pričakovali velik odziv. Kaj je temu vzrok? Mogoče previsoka cena vstopnic?
— Ne vem. Deloma previsoka cena, deloma pa tudi to,ker sme imeli premalo reklame. Lahko rečem le to, da sem razočaran, saj sem pričakoval velik odziv.
Novi tednik, 1. 2. 1973
