S tem naslovom je bil na današnji dan pred 25 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Zaradi prepovedi izvoza mleka v države Evropske unije v Mlekarni Celeia iz Arje vasi za zdaj še ne čutijo nobenih večjih posledic. Res je sicer, da na zahodnih trgih ne prodajo nič mleka, vendar so zaskrbljeni zaradi že podpisanih pogodb z nemškim partnerjem o izvozu sirotke, do tega, kaj se dogaja v Sloveniji, pa niso ravnodušni tudi njihov kupci na trgih republik nekdanje Jugoslavije, kjer ustvarijo petino vseh prihodkov.
Direktor mlekarne Marjan Jakob je povedal, da naj bi koncentrirano sirotko pričeli izvažati v Nemčijo prihodnje leto. Obrat poskusno že deluje, tuji partner pa je pripravljen odkupiti celotno proizvodnjo, kar bi mlekarni na leto prineslo 45 milijonov tolarjev. Če bi jim uspel dogovor o dobavi osnovne surovine tudi z drugimi mlekarnami, bi prodajo letne količine sirotke lahko celo podvojili. Ker v tujini sirotko uporabljajo v prehrambeni industriji in pri izdelovanju živinske’ krme,
morajo v Arji vasi najprej počakati na certifikat o tem, za kaj bodo sirotko uporabljali njihov nemški partnerji, šele nato se bodo, pravi Jakob, primerno organizirali. Nekatere organizacijske spremembe, ki pa bodo gotovo prinesle kar nekaj težav, pa mlekarna napoveduje tudi pri odkupu mleka. »Treba bo osveščati ljudi, da bodo. pridelali čim več mleka, ki bo v skladu z zahtevami Evropske unije,« pravi Jakob. »Od tistih, ki jim to ne bo uspelo, pač ne bomo več odkupovali mleka. Socialne posledice, ki bodo zaradi tega nastale, bo morala nase prevzeti država.«
Ob strogih ukrepih republiškega veterinarskega zavoda pa Marjan Jakob opozarja še na drugo plat medalje. »Javnost sploh ne ve, da so naši pravilniki o kakovosti končnih mlečnih izdelkov veliko bolj strogi kot v Evropi in zato bi se morali potrošniki vprašati, kakšne izdelke sploh uvažamo in ali mleko, ki ga predelujejo v Avstriji ali Italiji, res ustreza strogim pravilnikom,« pravi in dodaja, da bi odgovore o tem morali pripraviti v mlekarskem inštitutu. Če bi to storile mlekarne, bi jih takoj obdolžili, da se grejo gonjo proti državi. Jakob tudi opozarja, da so pridelovalci mleka v Evropski uniji imeli kar šest let časa, da se prilagodijo strožjim kriterijem o vsebnosti mikroorganizmov, pri nas pa bi radi spremembe kar čez noč. »Naš največji problem je v tem, da nas ne bo uničila konkurenca, ampak se bomo uničili kar sami,« ugotavlja Jakob
Ustavljen izvoz mleka in mlečnih izdelkov je zelo prizadel podjetje Frama iz Prebolda, ki za slovenske mlekarne proda na evropskih trgih 5 milijonov litrov mleka in okrog 500 ton mlečnih izdelkov. Direktor Slavko Šteiner je povedal, da bi morali do konca leta izvoziti še 220 ton izdelkov, kar pa jim, kot kaže, ne bo uspelo. To bo imelo precejšnje negativne posledice tako za mlekarne kot za podjetje Frama, saj bo finančna škoda precejšnja, poslabšale pa se bodo tudi pogajalske pozicije s tujimi kupci.
Janja Intihar, Novi tednik, 2. 12. 1999
*cena časopisa: 280 tolarjev
