Sedemletni kolektivni načrt gradnje športnih objektov v celjski občini lahko štejemo kot začetek sistematičnega reševanja izredno težkega problema, za katerega po navadi, kot za podobne negospodarske investicije, zmeraj zmanjka denarja.
Pod vtisom tega dejstva pa tudi zaradi skromno razpoložljivih sredstev, je sedemletni program gradenj športnih objektov zelo realen. V njem ni preveliko apetitov.
Na prvem investicijskega programa je gradnja umetnega drsališča. Gradnja tega objekta je zdaj dejstvo. Priprave so se sicer zavlekle, toda ne po krivdi iniciatorjev za gradnjo tega športnega objekta, marveč zaradi nekaterih drugih okoliščin. Kot je znano bo dobilo umetno drsališče predvsem po zaslugi in velikem razumevanju kolektiva celjske Cinkarne, ki bo ledarno postavilo v mestnem parku. Dela za gradnjo umetnega drsališča se bodo začela že v kratkem. Letos bodo opravljena le zemeljska dela ter morda še gradnja ledarne; vse ostalo pa prihodnje leto. Sredstva za gradnjo tega objekta so zagotovljena skoraj v celoti.
Na drugem mestu perspektivnega programa je gradnja pokritega prostora s tribuno na stadionu Borisa Kidriča. Gre za objekt, ki bo omogočil predvsem celjskim atletom neprekinjeno vadbo skozi vse leto. Če bo šlo vse po sreči, se bodo dela na tem prepotrebnem objektu začela že letos; na vsak način pa bo nova tribuna, pod katero bo steza za teke ter vse ostale naprave za skoke in nekatere mete, dograjena prihodnje leto. Tretje mesto v sedemletnem perspektivnem programu je dobila telovadnica.
Kot je znano se je prejšnja leta vodila razprava za gradnjo večje hale, ki bi služila tudi gospodarskim razstavam, festivalskim prireditvam in podobno. Toda, ko je bil napravljen predračun za njeno gradnjo, ko se pokazale previsoke številke. Zaradi tega je padel ta načrt v vodo, uveljavilo pa se je mnenje o gradnji večje telovadnice, najbrž na vogalu Levstikove ter Ulice 29. novembra. Telovadnica z vsemi stranskimi prostori naj bi bila vsaj toliko velika, da bi v njej lahko igrali košarkaške tekme, nadalje odbojko in bi naj imela še dovolj prostora za gledalce.
S postavitvijo te telovadnice bi rešili tudi težaven položaj celjskega Partizana. Pa tudi sicer bi z ureditvijo takšne telovadnice omilili pomanjkanje pokritih prostorov za telesnovzgojno delo.
Nadaljnje mesto v sedemletnem programu ima športno rekreacijski center Golovec. Idejni načrti za ureditev tega kompleksa so izdelani.
Svet pa je sprejel odločitev, da se v tem času pripravijo načrti za ves kompleks glavni načrti za gradnjo centralnega stadiona na prostoru, ki ga trenutno zavzema celjska opekarna. V tej zvezi bo treba rešiti še perspektivo celjske opekarne, ki zlasti s sušilnicami sega na zemljišče, ki ga bodo v prihodnjih letih zasedli športni objekti.
V glavnem naj bi tu dobili centralni stadion (nogometno igrišče z vsemi atletskimi napravami ter tribunami za okoli 10.000 gledalcev), nadalje pomožno nogometno igrišče, ki bi ga naj uporabljal zlasti Olimp ter še nekatera druga igrišča, kot za tenis, rokomet, košarko itd. Razen tega naj bi Golovec dobil smučarsko skakalnico, ves kompleks pa tudi primeren gostinski oziroma hotelski objekt na drugi strani Golovca proti Dečkovi cesti pa je predvidena gradnja plavalnega bazena. Toliko kar zadeva športne objekte v tem kompleksu. Ker pa naj bi v tej zvezi rešili še nekatere druge probleme (šolstvo, stanovanja. parki itd.) je svet za telesno vzgojo predlagal ustanovitev mešane komisije, ki bi koordinirala celotno izgradnjo rekreacijiskcga centra na Golovcu.
V sedemletnem (perspektivnem programu gradenj športnih objektov in naprav je tudi pokriti plavalni bazen. Svet je predlagal naj bi ta objekt navezali na rekonstrukcijo neke tovarne. Možnosti za to obstojajo, in sicer zelo realne.
V načrtu za naslednjih sedem let je še predvidena prestavitev Glazije ter dokončna izgradnja plavalnega bazena ob Ljubljanski cesti.
Razen tega so v programu še nekatera igrišča pri šolah. Na prvem mestu je ureditev ustreznega igrišča pri prvi osnovni šoli, ki bi ga naj uporabljale še vse ostale sosednje šole in mladi prebivalci dijaškega doma. Do svojega igrišča bo prišla tudi ekonomska srednja šola. Prav tako je predvidena ureditev igrišča v Vojniku in še pri nekaterih drugih šolah.
Če sodimo po teh podatkih je perspektivni program gradenj športnih objektov v celjski občini postavljen na realne osnove. Seveda pa problem s tem ne bo rešen.
Odprto je vprašanje nekaterih šolskih telovadnic, za katere bo prav tako treba zagotoviti potrebna sredstva.
Celjski tednik, 27. 9. 1963
