S tem naslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Celjski izvršni svet je obravnaval program plinifikacije do leta 1997 in ga poslal v javno obravnavo v krajevne skupnosti. Iz materiala, ki so ga v ta namen pripravili, so razvidne dosedanje aktivnosti pri izgradnji plinovodnega omrežja, načrti za prihodnje in možnosti zagotavljanja potrebnih sredstev.
Splošna ugotovitev je, da je bilo v zadnjih treh letih na plin priključenih 1193 novih porabnikov in da se je njihovo število povečalo zlasti v preteklem letu. Ker daje Slovenija velik poudarek uporabi zemeljskega plina, naj bi tudi v Celju nadaljevali priključevanje potrošnikov zlasti tam, kjer je omrežje že zgrajeno, na primer v centru mesta, kjer uporablja plin le četrtina gospodinjstev. Hkrati pa naj bi nadaljevali izgradnjo lokalnega omrežja s čim več odjemalci. Brez ugodnih kreditov bo novo priključevanje le želja, so ugotavljali na izvršnem svetu in poudarili, da je treba prej urediti lastninska vprašanja, da bo tudi plinifikacija hitreje stekla. Ta je namreč bistvenega pomena z ekološkega vidika.
Podatki o onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom kažejo, da se je ta v zadnjih letih zmanjšala. Po podatkih postaje ANAS Hidrometeorološkega zavoda Slovenije je bilo v kurilni sezoni 91/ 92 prekomerno onesnaženih 77 dni, lani pa le še 38. Na osnovi občinskih meritev pa je bila kritična 24-urna koncentracija žveplovega dioksida presežena smo en dan v lanskem januarju. Na takšno izboljšanje naj bi vplivala manjša prodaja premoga, kar pomeni več kurišč na tekoče gorivo in plin, opustitev kurjenja s trdim gorivom v nekaterih večjih kotlovnicah kot na primer v knjižnici, Merxu in Centru interesnih dejavnosti, SLG…, vse več plinskih priključkov ter zmanjšanje emisij S02 v Cinkarni kot posledica sanacije in gospodarske recesije.
TC, Novi tednik, 10. 2. 1994
