Najdražja je lastna zavrtost


S tem naslovom je bil na današnji dan pred 35 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:

»Vodstveni delavci v naših delovnih organizacijah se ne zavzemajo za inovacije, prej bi lahko trdili, da so breme, ker povzročajo nemir pri spreminjanju stanja in delitvi čistega dohodka (tu inovacijskega) približno enako vsem, za malo dela,« so med drugim zapisali v poročilu o lanski inovacijski dejavnosti v občini Celje celjski sindikati. Ugotovili so namreč, da je v Celju vsako leto manj inovacij.

Odbora pri celjskem svetu sindikatov in pri raziskovalni skupnosti sicer že vrsto let skušata pospeševati razvoj inovacijske dejavnosti, odnos do tega pomembnega področja pa je v mnogih okoljih še vedno odklonilen, novih vzpodbud ni, inovacijska dejavnost pa še ni postala sestavni del proizvodnega in ekonomskega procesa.

Večino lanskega inovacijskega dohodka, kar dobrih 70 odstotkov vsega občinskega, so lani ustvarili v Cinkarni in Železarni Štore. Odločanje o inovacijskih predlogih je še vedno prepuščeno predvsem delavskim svetom, torej nestrokovnim organom. Lani je bilo sicer nekaj več razpisov za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, pa so jih – tudi brez razpisov – zbrali le 740.

Še leto prej kar 863. Ob pomanjkanju predlogov pa se je zmanjšalo tudi število realiziranih inovacij za 46 odstotkov. Trinajst celjskih delovnih organizacij, ki so prikazale inovacijski dohodek, je z njimi zaslužilo ali privarčevalo 8 milijard dinarjev, predlagateljem pa so zanje izplačali 338 milijonov dinarjev.

Tako je inovacijski dohodek lani v primerjavi s prejšnjim letom narasel le za 102 odstotka, upoštevajoč inflacijo pa je bil seveda kar za okoli polovico nižji kot v letu 1987.

Zato sindikati celjskemu združenemu delu predlagajo tudi nekaj sprememb. Predvsem naj bi dosegli drugačen odnos vodilnih delavcev do tega področja, povečali plačila inovatorjem za okoli 10 odstotkov, poenostavili postopke obravnave in izpeljave inovacij ter razpisovali akcije za pridobivanje inovacij.

Brene Piano, Novi tednik, 1. 6. 1989

*cena časopisa: 3.500 dinarjev