Približno tako kot v naslovu, se sprašujemo na Celjskem vsi, ki potrebujejo in izkoriščajo trda ali tekoča goriva: to pa smo praktično vsi energetski porabniki, ne glede, ali energijo potrebujemo za ogrevanje, za pogonsko ali prevozno sredstvo – pa morda še kako drugače.
Kratek vpogled v energetsko oskrbo na Celjskem nam pove, da bi težko izrekli oceno, kako je oskrba s tekočimi in trdimi gorivi povsem normalna. Hujših problemov resda ni, še posebno v oskrbi z bencinom. To je trenutno tudi edina svetla točka, ne glede na to, da bomo verjetno še nekaj časa uporabljali bencinske bone.
Z vsemi ostalimi naftnimi derivati so večje ali manjše težave, katerih konca po izjavah Petrolovih delavcev v Celju še ni videti. Vsaj ne za večino.
Kurilnega olja, ekstra lahkega, dobiva celjsko območje, skupaj s koroškim, za kakšno petino manj, kot bi ga potrebovalo. Prav zato so že prejšnji četrtek začasno pri Petrolu ustavili razvoz kurilnega olja zasebnikom in za potrebe ogrevanja, pa tudi svojim bencinskim črpalkam.
Le-te ga prodajajo (če ga še?) v količinah lastnih prodajnih zalog. Sicer pa prodajajo kurilno olje spet po prednostnem seznamu, na katerem so najprej potrebe zdravstva, šolstva, otroškega varstva, prehrambena industrija, pa potrebe tehnoloških procesov v industriji.
Poseben prednostni red bo veljal tudi za prodajo plinskega olja, saj ga je potrebno zagotavljati predvsem za kmetijska dela. Tudi s količinami motornih olj se na Celjskem ne moremo pohvaliti, saj jih na območju dobivamo za 40 odstotkov manj. Manj je tudi mazuta, vendar z njim še nekako gre, pa bolj po načelu iz rok v usta.
Zadnje čase je primanjkovalo tudi zavornega olja, vendar pri celjskem Petrolu pričakujejo nekaj dodatnih količin.
Med oskrbovalci trdih goriv, še največ premoga, je v Celju med največjimi Kovinotehna. Po njihovih informacijah
prav sedaj dobavljajo lignit tistim, ki so ga naročili lani avgusta, rjavi premog pa tistim, ki so ga plačali že januarja, tudi lanskega leta. Na zalogi imajo sicer dovolj črnega, poljskega premoga, ki pa zaradi cene desettisoč dinarjev in še nekaj čez za tono ravno ne privablja kupcev. Niti ne njegova visoka kalorična vrednost.
Za tolažbo je dovolj drv in pa upanje celjskih in območnih potrošnikov, da bodo kmalu zalegli samoupravni sporazumi, ki so bili sklenjeni s premogovniki doma in v drugih republikah, na osnovi sovlaganja. Akcijo je vodil svet občin celjskega območja.
Na splošno pa velja, da smo na Celjskem kar dobro prestali to zimsko ogrevalno sezono. Prvič zaradi ne prehude oziroma premrzle zime, drugič pa zaradi omejitve pri nakupu in splošnega varčevanja. To zadnje pa kot dediščino nosimo tudi v naslednjo energetsko ogrevalno, prevozno in obratovalno sezono. Čeprav ne vemo po kakšni ceni se bomo gibali in greli v prihodnje, pa že vrabci čivkajo, da bo dražje.
Novi tednik, 17. 3. 1983
