Pretekli teden je bila na Tajništvu za notranje zadeve v Celju seja sveta za notranjo politiko, na kateri so obravnavali problematiko javnega reda in miru ter osebne varnosti državljanov. Tajništvo za notranje zadeve je s tem v zvezi pripravilo posebno poročilo, iz katerega povzemamo poglavitne ugotovitve.
Razmere na področju javnega reda in miru postajajo iz leta v leto vse slabše, zlasti se to kaže v republiškem merilu, zaradi česar je bilo nujno storiti določene ukrepe.
O tem so razpravljali ustrezni organi, med njimi tudi občinski sodniki za prekrške okraja Celje.
Zaključki so naslednji:
Pojavi kršenja javnega reda in miru so v porastu,
Treba bi bilo poostriti pregon kršiteljev in kaznovalno politiko.
Preventivna dejavnost naj bi zajela tudi druge družbene organe. Kakšen je položaj v tem pogledu v našem okraju?
NEKAJ ŠTEVILK
V celjskem okraju je bilo lani kaznovanih 3.127 kršilcev javnega reda in miru, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa že 2.655.
Med kaznovanimi je bilo lani 150 mladoletnih oseb, v devetih mesecih letošnjega leta pa 93. Zaporna kazen 642 oseb je lani znesla 10.181 dni, ostale kazni so bile (razen 137 ukorov) denarne. V devetih mesecih letošnjega leta je bilo zaporno kaznovali 610 oseb, pri čemer je zapor znesel 9.176 dni. Medtem ko je lani varstveni ukrep izgona iz kraja storjenega prekrška zajel 78 oseb, je bilo letos že 60 primerov. Med prekrški vsako leto najbolj izstopa klateštvo, beračenje, krošnjarjenje, razgrajanje in pijančevanje.
KLATEŽI IN BERAČI
Gre po navadi za ljudi, ki so sicer sposobni za delo, ki pa ne marajo delati. Preživljajo se s priložnostnim delom, največkrat pa z beračenjem nadlegujejo državljane in, če je priložnost, tudi kradejo. Bil je primer, da so nekomu dokazali 25 vlomnih tatvin v avtomobile v raznih krajih države, drugemu pa 25 vlomnih tatvin v stanovanja. Običajno navajajo kot razlog za klatenje iskanje zaposlitve.
KROSNJARJI IN CIGANI
Problematična kategorija kršiteljev javnega reda in miru so tako imenovani krošnjarji (tepiharji) in cigani. Tudi ti potujejo iz kraja v kraj pod pretvezo, da prodajajo različne izdelke (tepihe, nabožne slike, ure, bižuterijo), opravljajo kazniva dejanja in nadlegujejo državljane.
Nekateri — zlasti cigani — iščejo razne krpe in beračijo, če pa se jim ponudi priložnost tudi kradejo. Tudi to so v glavnem ljudje, ki jim ni do poštenega dela.
PRETEPAČI
Posebno mesto med kršilci javnega reda in miru so pretepači, to so ljudje, ki se drzno in nespodobno vedejo na javnih mestih. Varnostni organi so letos obravnavali 868 primerov in jih zaporno kaznovali 270.
Pogosto tu ne gre le za prekrške, ampak tudi za kazniva dejanja zoper življenje in telo (uboji, težke in lažje telesne poškodbe, ogrožanje z nevarnim orodjem itd.). Medtem ko je bilo lani 331 takšnih kaznivih dejanj, jih je bilo letos že 247. Prav ti ljudje najbolj ogrožajo osebno varnost državljanov in jih zato javnost najbolj obsoja. Kazniva dejanja vršijo največkrat v vinjenosti in največkrat tudi brez pravega vzroka, zgolj iz objestnosti. Pri tem uporabljajo nož in drugo orodje.
Varnostni organi so doslej zoper takšne storilce kaznivih dejanj ostro ukrepali. Tako so zoper vinjene osebe (pretepače, razgrajače i. dr.) odrejali prisilni pripor do iztreznitve in jih nato prijavili sodniku za prekrške. Zlasti ob praznikih in plačilnih dnevih je bila v Celju vedno pripravljena ekipa Ljudske milice, ki je po potrebi takoj intervenirala. V devetih mesecih letošnjega leta je bilo 270 primerov pripora do iztreznitve.
Celjski tednik 25. 10. 1958
