Ob prvi razstavi igrač v Celju


S tem naslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:

Zamisel o tradicionalni razstavi igrač, ki jo bo na sejmu obrti letos prvič organizirala veleblagovnica Tkanina, nas je prijetno razveselila. Predvsem zaradi tega, ker gre pri tem za spoznanje, ali vsaj začetek spoznavanja organizatorja, kako pomembna je za otrokov zdrav in srečen razvoj igra, ki si jo brez igrače težko zamislimo. Proizvajalci in prodajalci se dobro zavedajo tudi komercialnega učinka, saj je igrača ena izmed zelo iskanih potrošniških dobrin. Zato smo na tržišču lahko priča dobrim in tudi slabim tovrstnim izdelkom.

Čeprav želimo otroku najboljše in najlepše, pri izbiranju in odločanju o tem, kaj bo zanj najprimernejše, nismo vselej sigurni. Zato naj obiskovalcem razstave ali bodočim kupcem igrač ne bo odveč nekaj preizkušenih napotkov, o čem razmislimo, preden se odločimo za izbor.

Otrokova igra je v predšolski dobi tista aktivnost, ob kateri se mu razvijajo različne telesne in duševne sposobnosti. Brez nje si zdravega otroka niti ne moremo predstavljati. Ker se otrok nenehno spreminja, se spreminja tudi njegov odnos in zahtevnost do igrače oziroma okolja sploh. Zato moramo vedeti, da potrebuje otrok glede na posebnosti svojega razvoja v različnih starostnih obdobjih tudi različne igrače. Prav v tem se starši večkrat ne znajdemo. Otroku kupimo premalo ali prezahtevno igračo. Z eno kot drugo nima kaj dosti početi. Zato bi bilo zelo koristno, če bi bila igrača v tem pogledu opremljena z določenim navodilom ali znakom, da je kvalitetna, morda pa bi nas o tem znali poučiti tudi prodajalci. O njeni vsestranski vrednosti pa bi predhodno odločili strokovnjaki.

Starši izbiramo povečini igračo za svoj okus, ki vselej ne ugodi otrokovim željam. Otrok si želi igrač, ki bodo podobne resničnim predmetom in bodo vseeno dopuščale njegovo fantazijsko dopolnjevanje. Tudi velikost igrače odigrava pri tem pomembno vlogo. Majhen otrok potrebuje zaradi svoje nespretnosti večje igrače, ki morajo biti tudi primerno lahke. Večjemu otroku pa bomo zaradi obvladovanja zahtevnejših gibov rok in prstov lahko kupili tudi majhne igrače.

Otrok je zelo vedoželjen, raziskovalen in tudi razdiralen. Zato lahko že po nekaj minutah, ko je igračo dobil, prodre v notranjost mehanizma igrače. V veliko razočaranje staršev, ki so lahko zanjo precej odšteli in potem m več uporabna. Zato imajo prednost trdno narejene, sestavljive in razstavljive igrače.

Dobra igrača naj bi imela čimveč igralnih možnosti. V tem Imajo nedvomno največjo vrednost različni gradbeni materiali, tako imenovani konstruktorji, s katerimi si otrok po mili volji ustvarja igrače sam. O veliki kakovosti v tem nas je prepričal lego sistem.

Ni vseeno iz kakšnega materiala je igrača. Pri vseh prednostih plastike, ki jo je že skoraj preveč, še vedno najbolj rabimo naravne materiale. Toplino lesa in nežnih punčk iz blaga je težko doseči z umetnimi masami.

Pri igračah vseh vrst je pomembno to, da se lahko čistijo, perejo in da jih lahko otrok brez skrbi daje tudi v usta. Razmisliti moramo, če ne utegne biti igrača v čem tudi nevarna.

Pri odločanju za igračo moramo dobro pretehtati še njen estetski videz. Res je, da smo si ljudje po okusih zelo različni, vendar o lepem obstojajo neke obče človeške norme, po katerih bi morali naravnavati otroka tudi z igračami, žal pa je kiču naklonjenih še dosti staršev.

Otroku kupujmo raje malo in to dobre, čeprav nekoliko dražje igrače. Vrednost dobre igrače se bo bogato obrestovala z otrokovim zadovoljstvom, ki ne bo trajalo samo trenutek.

Prav zaradi razsežnosti in neomejenosti igrač ali sredstev, ki jih otrok v svoji igri uporablja, ne moremo mimo naravnost čudovitih različnih odpadlih industrijskih materialov, kot so papir, volna, blago, les, škatle, poseda . . . Vzgojiteljice v vrtcih gradijo precejšnji del vzgoje k ustvarjalnosti prav na teh pred metih.

Upamo, da bomo na razstavi igrač lahko videli tudi nekaj takih igrač, ki nimajo strogo industrijskega porekla.

Naj zaključim z veliko željo organizatorju, da bi z razstavljanjem igrač uspešno nadaljeval, staršem in otrokom pa pri izbiranju dobre igrače srečno roko.

Anica Četkovič, Novi tednik, 26. 9. 1974