S tem naslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Ozko grlo specialistične zdravstvene službe se stiska vedno bolj. Kaj nam pomagajo ne vem kakšna medicinska dognanja, če pa jih ne moremo izvajati. Razvoj znanosti je vsa leta prehiteval naše možnosti, zato smo se danes znašli pred nalogo, kako uskladiti dognanja z našimi zmogljivostmi.
Poglejmo! V celjski bolnišnici vsako leto nekaj urejajo in preurejajo z edinim ciljem, olajšati čakanje ljudem in zmanjšati stisko na nezgodnem oddelku, ki pogostokrat nima več človeških dimenzij. Celje ni edino. Poglejte, kako je v Ljubljani. Slika je še hujša. Povsod naval ponesrečencev prehiteva gradnje novih zmogljivosti. Kako se temu zlu zoperstaviti? Sanirati osnovno zdravstveno službo, ki je bila v zadnjih letih zelo zapostavljena, ker smo se lotevali gradenj večjih objektov. Več ambulant in več zdravnikov! Če bi imele te ambulante ustrezno kadrovsko zasedbo, ki bi lahko sama kaj pozdravila, bi razbremenili specialistično službo bolnišnic. Zdravnikom pa, ki bi v ambulantah delali, nuditi take pogoje, da jih ne bodo zapuščali ter odhajali v specialistične ustanove. In rešitev? Vzgojiti več mrežo ter specialistično zdravstveno pomoč. Zavedati se moramo, da bomo drugo stran — vedno več rakavih obolenj in nezgod — zaenkrat še težko zajezili, zato pa moramo toliko bolj spodbuditi razvoj zdravstva. Zavrti razvoj zdravstva v preteklih letih moramo nadoknaditi in to tako, da bomo v pedagoško kadrovsko politiko vnesli več dolgoročnega, pretehtanega razmisleka in tudi ukrepanja.
Zdenka Stopar, Novi tednik, 21. 3. 1974
