Zadnjega marca je bilo v Kreditni banki Celje naloženih za 14 milijard dinarjev hranilnih vlog. To je gotovo
znesek, ki govori, da prizadevanja za povečanje hranilnih vlog niso bila zaman in da se zaupanje ljudi v varno naložbo denarja v bankah iz dneva v dan povečuje.
Ker pa je tako spravljen denar koristen tudi za širšo družbeno skupnost, saj ga banke vračajo nazaj v gospodarstvo in ljudem v obliki posojil, smo zaprosili za razgovor Petra Simonitija vodjo celjske mestne hranilnice.
»Kakšne oblike varčevanja omogoča kreditna banka?«
»Navadno varčevanje s hranilno knjižico gotovo poznate. Te vloge banka obrestuje s šest odstotno obrestno
mero. Zadnji čas pa so se zelo razmahnile vezane vloge, kajti tudi obresti so pri takem načinu varčevanja precej višje. Vloge, ki jih varčevalci vežejo nad leto dni, obrestujemo po sedem, nad dve leti pa po 8 odstotkov. Posebnost pa so gotovo naša namenska varčevanja. Najprej bi omenil kmetijsko varčevanje, ki je zelo zanimivo za kmetijske proizvajalce. Če namreč varčevalec vloži najmanj 2.500 novih dinarjev za 13 mesecev, mu za nakup, gradnjo, dograditev ali obnovo gospodarskih objektov, pa za nakup kmetijske mehanizacije, ureditev nasadov, hmeljnikov, vinogradov, jagodičevja, za nakup plemenske živine in melioracije, banka odobri 75 odstotkov posojila.
Če sta privarčevana vsota in varčevalna doba višji oziroma daljši, se seveda povečuje tudi višina odobrenega posojila. Potem pa sta tu še stanovanjsko namensko varčevanje in obrtniško varčevanje, ki je najmlajše in najmanj znano.«
»Slišali smo tudi za varčevanje pri poštah. Kako pa je to urejeno?«
»Varčevanje pri poštah ima nekatere posebnosti. Tako lahko varčevalec dviguje denar v vseh slovenskih poštah in bankah ter v vseh bankah na Hrvatskem. Na območju celjske kreditne banke je 111 pošt in zanimanje za ta način varčevanja je precejšnje, saj naša banka vloge tudi višje obrestuje kot na primer poštna hranilnica, ki organizira podobno varčevanje. Moramo reči, da so se naši poštarji zelo potrudili, da bi povečali število vlagateljev, saj je to za nas vse še kako zanimivo!«
Kreditna banka Celje z osrednjo enoto Celje ter podružnicami Celjsko mestno hranilnico — le-ta ima najdaljšo hranilniško tradicijo, saj obstoja že več kot 100 let — Velenje, Slov. Gradec, Slovenska Bistrica in ekspoziturami v Žalcu, Mozirju, Šoštanju, Dravogradu, Ravnah na Koroškem, Prevaljah, Mežici, Radljah ob Dravi, Slovenskih Konjicah, Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Sevnici, Brežicah, Laškem, Šentjurju pri Celju in z vsemi poštami na tem območju,
torej omogoča varno in koristno naložbo denarja.
K še večjemu varčevanju pa naj pripomore tudi zavest, da s tem ne koristimo samo sebi, temveč tudi širši družbeni skupnosti.
Celjski tednik, 16. 5. 1968
