S tem naslovom je bil na današnji dan pred 45 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Pionirska knjižnica v Celju je brez dvoma pomembna postaja mnogih osnovnošolcev. O tem pričajo tudi podatki, saj knjižnico obiskuje 1931 pionirjev, skupaj pa je letos stopilo v knjižnico kar 18.768 obiskovalcev, ki so si izposodili 55.184 knjig. Pomembna novost, ki so jo v Pionirski knjižnici uvedli ob letošnjem praznovanju mednarodnega leta otroka, je brezplačen vpis in izposojevalnina za knjige. Prejšnje leto so pionirji ob vpisu v knjižnico še odšteli 20 dinarjev, sedaj pa si lahko knjige izposojajo, ne da bi morali karkoli plačati. To je zelo vzpodbudno, saj podatki kažejo, da se je letos povečalo število na novo vpisanih pionirjev v knjižnici.
Sicer pa velja poudariti, da Pionirska knjižnica ni name njena le posojanju knjig. V njej je tudi ljubko urejena čitalnica, v kateri se lahko pionirji nemoteno zadržujejo, ko brskajo po knjigah. V čitalnici je še barvni televizor, ki ga knjižničarke prižgejo, ko so na sporedu oddaje za otroke. In pravijo, da program v barvah privabi v čitalnico marsikaterega pionirja. Končno je na policah čitalnice tudi gramofon, h kateremu sodijo sila imenitne plošče pravljic. Teh seveda ne posojajo pionirjem na dom, ker se lahko prehitro pokvarijo, toda knjižničarke rade zavrtijo mladim obiskovalcem ploščo po želji.
In kaj si pionirji najraje sposojajo v knjižnici? V prvi vrsti pravljice, pustolovske zgodbe in zgodbe o partizanih, najmlajši pa radi sežejo po slikanicah ali pa po igrači. Ste dobro prebrali? Res je, v Pionirski knjižnici že lep čas posojajo tudi igrače, takšne seveda, ki se ne pokvarijo rade. To pa so predvsem lese ne Cicibanove kocke. Lego kocke, polikvadri in druge.
V prijazni knjižnici tudi vseskozi skrbijo, da bi poglobili vezi s svojimi najbolj zvestimi bralci. Tako jim omogočajo, da v posebni vitrini predstavljajo svoje naj ljubše knjige in jih priporočajo ostalim obiskovalcem knjižnice. Enkrat letno pa povabijo jedro najbolj pogostih obiskovalcev v čitalnico – to je največkrat ob Dnevu mladosti – ter jih pogostijo, se pogovorijo z njimi in jih obdarijo s knjigami. V knjižnici se namreč zavedajo, da ne smejo zanemarjati svojih zvestih bralcev. Nasprotno, vzgajajo jih in usmerjajo. S tem pa dosegajo svoj osnov ni namen, saj širijo ljubezen do knjige in knjižno kulturo med tisoče mladih pionirjev in cicibanov.
Damjana Stamejčič, Novi tednik, 25. 10. 1979
*cena časopisa: 5 dinarjev