S tem naslovom je bil na današnji dan pred 35 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Pred kratkim so v Celju v Savinjski ulici obnovili in odprli eno najstarejših celjskih gostišč, ki ga poznamo tudi po imenu Gostilna ob Savinji. Po doslej znanih podatkih je bila ta gostilna v mestu ob Savinji odprta že leta 1858. Danes je v okviru Merxovega gostinskega podjetja tozda Majolka.
Za obnovo tega gostišča, ki ga že na veliko propagira tudi Center za turistično in ekonomsko propagando pri gospodarski zbornici Slovenije, so namenili dobro milijardo dinarjev. Vsekakor pa gre za gostinski obrat, na katerega so lahko Celjani še kako ponosni.
To je tipična slovenska gostilna, opremljena v kmečkem slogu in z izvirnimi narodnimi motivi. Posebej velja omeniti kulinarične specialitete, predvsem kračo, domače pečenice, pehtranovo potico in še bi lahko naštevali. Ker pa velja tradicija z časov, ko je bila to še stara furmanska gostilna, so gostom na voljo tudi kisla juha, vampi in golaž. Skratka – to je prava slovenska gostilna v Celju, v kateri ponujajo seveda tudi tople malice. Pohvale vredno je, da je gostilna odprta vsak dan, tudi ob nedeljah, vse tja do 22. ure. Za notranjo opremo je poskrbel Tami iz Celja v sodelovanju za arhitektom Aleksejem Janežičem, fasada pa je nastala po zamislih arhitekta Janka Hartmana.
Vodja delovne enote Gostilna ob Savinji je znani celjski gostinski delavec Janko Zupanc, ki nam je povedal, da so cene pravzaprav nizke. Za obloženo govedino je treba na primer odšteti sto tisočakov, za vampe po tržaško le sedemdeset in za liter belega Virštanjčana sto tisoč dinarjev. Natančno se namreč zavedajo, da je eden izmed pogojev za uspeš no poslovanje tudi cenovna konkurenčnost. Če je veliko prometa, pač mora biti tudi nekaj ostanka dohodka.
…
Novi tednik, 12. 10. 1989
*cena časopisa: 12.000 dinarjev
