S tem naslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Obrtniki, podjetniki in stanovalci iz Gosposke 3 v Celju so skupščini in izvršnemu svetu poslali peticijo, v kateri protestirajo zaradi obratovanja Peep showa v drugem nadstropju te stavbe v središču mesta. Podpisali so se predvsem stanovalci in Dimnikarsko podjetje, njihov protest pa je podprl tudi občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov iz Celja.
Podpisani protestirajo zaradi izdaje odločbe za obratovanje Peep showa in zahtevajo od pristojnega organa, da odločbo prekliče. Takšna dejavnost po njihovem namreč ne sodi v Gosposko ulico, med stanovalce in druge dejavnosti. Lokali s podobno ponudbo se namreč drugod v Evropi nahajajo v zato določenih ulicah in četrtih, da ne motijo stanovalcev in drugih dejavnosti, so zapisali v peticiji.
Pristojni se zaenkrat na pritožbe krajanov niso odzvali, po njihovih izjavah pa lahko sklepamo, da tudi ni veliko upanja, da bi se karkoli spremenilo. Nihče se namreč ne čuti odgovornega za izdajo dovoljenja za sporno dejavnost in na pripombe o neprimernosti Peep showa sredi starega mestnega jedra odgovarjajo v stilu, češ da nimamo nravstvene policije, ki bi se ukvarjala z moralnimi dilemami. Da gre za čisto sprenevedanje, je vsakomur jasno.
Ko smo namreč želeli izvedeti, kako je sploh prišlo do izdaje dovoljenja za opravljanje omenjene dejavnosti, smo se najprej obrnili na sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja. Tu so nas poučili, da oni nimajo ničesar z uporabnimi dovoljenji, saj jih izdajajo na sekretariatu za družbenoekonomski razvoj. Ko smo pri njih spraševali, kako so lahko Juretu Posineku izdali dovoljenje za Peep show, pa so se zgovarjali na prej omenjeni sekretariat, ki je izdal predhodna dovoljenja in na inšpekcijske službe, ki so dale svoje soglasje. Po besedah Jožice Tamše s sekretariata za družbenoekonomski razvoj so na občini vedeli, za kakšno dejavnost gre, saj so bili menda sami v dvomih in so zato sklicali sestanek s policisti, tožilstvom in inšpekcijo, kjer pa argumentov, ki bi govorili proti izdaji dovoljenja, ni bilo.
S tem vprašanjem se je menda ukvarjala celo koordinacija izvršnega sveta, ki je odločitev prepustila sekretariatu. Ta pa ni videl zakonskih ovir za začetek delovanja Peep showa. Po mnenju Tamšetove je namreč že pred leti najemnik Jure Posinek v prostore vložil veliko denarja, s čimer je bila občina zadovoljna, saj drugih kandidatov za najem ni bilo. Tako se je pač zgodilo, da sta se v isti stavbi znašli galerija in gostinski objekt s sedaj spornim Peep showom.
Tudi inšpekcijske službe v Celju pri vsem skupaj ne vidijo nič spornega. Inšpektorji so namreč s svojih področij obravnavali tehnične pogoje za začetek obratovanja lokala in ugotovili, da ustrezajo zahtevam tako sanitarno, požarno… Po besedah vodje inšpektorjev Janeza Petermana bodo ukrepali samo v primeru, ko bodo dobili prijavo, da lokal ne ustreza kateremu od tehničnih določil za obratovanje, medtem ko se v njegovo spornost z moralnega vidika ne morejo spuščati.
S Peep showom se potemtakem občinske službe ne nameravajo več ukvarjati, po njihovem so svoje delo opravile po črki zakona. Ker nikjer ne piše, da galerija in Peep show ne sodita skupaj v isto stavbo, kjer ima poleg tega svoj sedež še javno podjetje in obrtniki, da o številnih stanovalcih ne govorimo, občinski birokrati pač ne vidijo razloga, da dovoljenja ne bi izdali. Nikjer tudi ne piše, da takšna dejavnost ne sme biti v spomeniško zaščiteni stavbi in da neokusna svetlobna tabla ne more biti v okras ulici sredi starega mestnega jedra. In ker vsega tega ni v nobenem aktu, bomo verjetno tudi v prihodnje priča podobnim popestritvam ponudbe v mestu. Da nam ne bi nihče očital, da smo moralisti, pričakujemo, da bo med najemniki praznega Celjskega doma vsaj kakšen bodoči lastnik bordela. Ovir za izdajo dovoljenja gotovo ne bo, sploh, če bo v občinsko blagajno pripravljen odšteti zajeten kupček denarja.
Tatjana Cvirn, 27. 1. 1994
