Sanacija v celoti?


Osrednji slovenski dnevnik Delo je v sobotni številki, ki je izšla 27. maja, objavil informacijo s posvetovanja o uresničevanju razvojne zasnove celjske Cinkarne. Razgovor je sklical podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS Zvone Dragan, udeležili pa so se ga poleg predstavnikov Celja še predstavniki gospodarske zbornice, skupnosti za varstvo zraka Celje, Jugobanke, Ljubljanske banke, republiškega komiteja za varstvo okolja, zavoda za plan in vrsta strokovnjakov, ki sodelujejo pri uresničevanju razvojne zasnove Cinkarne. Na sestanku so določili posebno strokovno skupino in jo zadolžili, da v mesecu dni pripravi možne variante razvoja Cinkarne in poišče strokovne ugovore na najbolj pereča sporna vprašanja.

Vzporedno s stališči in sklepi delovnega pogovora na republiškem izvršnem svetu, pa je svet za gospodarstvo pri celjskem izvršnem svetu izdelal stališča, ki so doživela vsestransko podporo najodgovornejših teles v občini ki izražajo mnenja vseh občanov. Ta stališča pa so v kratkem takale:

– v celjski občini, pa tudi v republiki, ne moremo obravnavati naložbe v žvepleno kislino, ne da bi pri tem obravnavali celotne ekonomske, ekološke in razvojne sanacije Cinkarne Celje že sedaj sodi v 4. cono onesnaženosti zraka. Zato ne gre obravnavati le ekoloških učinkov morebitne tovarne žveplene kisline na onesnaženost celjskega zraka, temveč je treba ugotoviti celotno ekološko obremenitev Celja. Skupina SEPO, na primer, v svoji zadnji študiji v zvezi z izgradnjo tovarne žveplene kisline ni ocenjevala celovite ekološke situacije Celja, ampak je ugotavljala le učinke nove tovarne žveplene kisline na naše okolje

– celjska stališča so jasna tudi v tem, da ne gre obravnavati le argumentov za in proti izgradnji tovarne žveplene kisline, ampak je potrebno ob vprašanjih uresničevanja razvojne zasnove Cinkarne rešiti tudi vprašanje titanovega dioksida

– če ne bo mogoče opraviti celotne sanacije okolja Cinkarne, potem tovarne žveplene kisline ne bodo gradili v Celju, ampak drugje v Sloveniji, investitor gradnje pa kljub temu ostane Cinkarna

– stališča Celja tudi jasno pravijo, da zahteva po sanaciji okolja v Cinkarni ne рomeni zavračanje naložb, ki so predvidene v družbenem planu Slovenije. V tem primeru torej ne gre za zavračanje izgradnje tovarne žveplene kisline v Celju ampak le za zahtevo, da se izdela program celovite sanacije Cinkarne.

Stališča celjske občine so torej jasna. Poiskati je treba realne možnosti za uresničitev republiškega srednjeročnega piana, ki predvideva izgradnjo tovarne žveplene kisline, ob tem pa tudi jasno opredeliti možnosti nadaljnjega delovanja obrata za proizvodnjo TiO2. Kajti če ustreznih rešitev ne bo, potem bo potrebno razmišljati o čisto novih rešitvah nadaljnjega razvoja celjske Cinkarne.

Novi tednik, 8. 6. 1978