Kot strela z jasnega je 234 delavcev štorske Livarne minuli teden presenetila vest, da gre njihovo podjetje v stečaj. To je pravzaprav tudi edino, kar delavci vedo, vse ostale informacije so zavite v meglo.
Potihoma se je očitno stečaj pripravljal že nekaj časa, uradno je bila odločitev sprejeta na seji upravnega odbora Livarne v sredo, 29. septembra.
V zapisniku s te seje so zapisali: Livarna je podjetje z najslabšimi rezultati v koncernu, dodatnih sredstev za sanacijo ni, zato je programiran stečaj edina rešitev.
S 30. septembrom se ukinejo vsa delovna mesta v podjetju, zaposleni pa bodo za 6 mesecev razporejeni v Izobraževalni center. Poleg tega naj se 30. septembra sklene zakupna pogodba za trajna obratna sredstva s firmo Top marketing- Livarna Celje, v lastninski strukturi bo 70 odstotkov zasebnega kapitala in 30 odstotkov kapitala koncema Slovenskih železarn.
V Štorah so nad sklepi ogorčeni, še bolj pa nad dejstvom, da vodstvo ni pripravljeno dajati informacij. Šele potem, ko so v javnost pricurljali sklepi s sredine seje, se je v ponedeljek s svojo obrazložitvijo in veliko bolj splošnimi sklepi, kot jih je mogoče prebrati v zapisniku, oglasil generalni direktor dr. Andro Ocvirk. Potrdil je, da je upravni odbor predlagal uvedbo stečajnega postopka, da pa Livarne ne želijo likvidirati, temveč sanirati z oddajo osnovnih sredstev v najem gospodarskim subjektom, ki se izkažejo z znanjem za takšno sanacijo. Slovenske železarne pa da bodo še naprej sodelovale pri sanaciji.
Po mnenju štorskih in območnega svobodnega sindikata – v ponedeljek so sklicali tiskovno konferenco – pa se za vsem, kar se zadnje čase dogaja v Železarni, skriva dejansko najbolj črn scenarij, ki ga slutijo že nekaj časa. Prepričani so, da jih bodo v korist drugih delov slovenskega železarstva postopoma žrtvovali in da bo najprej prišlo do ukinitve Livarne, kasneje Jekla, potem pa se bodo družbe sesule kot domine, saj je proizvodnja med seboj povezana. Nadalje so prepričani, da so ravno v Štorah naredili največ za sanacijo, res pa je, da ta sanacija poteka samo na plečih delavcev.
V treh letih se je število zaposlenih s 3500 zmanjšalo na 1800 ljudi, česa podobnega po trditvah štorskih sindikatov niso storili v nobenem delu koncernu. Obenem pa se sprašujejo, kako je mogoče, da so jih še pred nekaj meseci vodilni prepričevali o tem, da ima Livarna perspektivne programe, danes pa direktor Ocvirk trdi, da je kvaliteta proizvodnje vse slabša, da naraščajo reklamacije in da se finančni rezultati slabšajo. Ob vsem tem pa se sploh ne ujemajo številke o izgubah, ki jih beležijo v SDK v primerjavi s tistimi, ki jih navaja vodstvo koncema.
Proizvodnja v železarni v teh dneh stoji. Ne le zaradi plač, delavci Livame so avgustovske plače dobili šele v ponedeljek. Ljudje štrajkajo zaradi povsem zamegljenega položaja in nejasne usode. Stavkovni odbor železarne je v ponedeljek sprejel nekaj konkretnih sklepov. Zahtevajo predvsem podrobnejše informacije, v zvezi s stečajem Livarne pa program reševanja delavcev, o čemer v sindikatu ne vedo ničesar. Od generalnega direktorja koncema Ocvirka zahtevajo, da jim do petka, torej jutri, sam predstavi Program odvijanja sanacije v vseh družbah Slovenskih železarn. V nasprotnem primeru bo stavkovni odbor začel s pripravami na splošno stavko vseh družb v Štorah.
Novi tednik, 7. 10. 1993
