Septembra bodo javno razgrnili osnutek ureditvenega načrta za komunalno odlagališče v Bukovžlaku. Gre za posodobitev obstoječega odlagališča in za njegovo razširitev, tako da bi lahko v prihodnje nanj vozili tudi odpadke iz sosednjih občin. Ureditveni načrt pa vsebuje tudi ukrepe, ki so potrebni za varovanje okolja.
Pri regionalizaciji odlagališča so predvideli več možnosti. Tako bi v primeru nadaljnje uporabe deponije za celjsko in šentjursko občino obstoječa lokacija zadoščala za 40 let, če pa bi nanjo odvažali odpadke tudi iz občin Žalec, Laško, Slovenske Konjice, in Šmarje, pa bi lokacija zadoščala za 24 let. Do leta 2020 bi v primeru, če bi sprejeli varianto za vseh šest občin, potrebovali več kot 3 milijone kubičnih metrov prostornine.
Deponija bo tudi v prihodnje namenjena komunalnim odpadkom, medtem ko naj bi za posebne odpadke čimprej zgradili regionalne objekte za predelavo ali uničenje. Tako vsaj predvideva ureditveni načrt, medtem pa postna jasno, da bo treba problem enotno urediti na republiški ravni.
V osnutku za javno razgrnitev so natančneje obdelani tudi potrebni ukrepi za varstvo okolja. Tako so opredeljene hidrološke rešitve in odvajanje izcednih vod, ki jih je zaradi onesnaženosti treba zajeti in očistiti in šele nato speljati v potok. Določili so tudi ukrepe za odplinjevanje, ukrepe ob posedanju, hrupu, za odstranjevanje smradu, protipožarno zaščito in ukrepe, če bi kljub temu prišlo do požara na deponiji.
Po opustitvi lokacije pa so predvideli ustrezne varstvene ukrepe. V osnutku so razgrnjene tudi krajinske ureditvene rešitve in rekultivacija deponije, ki je razdeljena v tri faze, ki pa jih morajo stalno opravljati.
Novi tednik, 11. 8. 1988
