S tem naslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Najprej so se z velikih, tako imenovanih jumbo plakatnih površin ob vpadnicah v mesto smehljali in nas prepričevali politiki. Volitve so minile, namesto politikov zdaj segajo po takšnem načinu oglaševanja podjetja. V glavnem tista, ki kaj veljajo in imajo tudi kaj pod palcem.
Prvi so bili tujci
Ko so Slovenci še pred nekaj leti množično nakupovali v sosednji Avstriji ali Italiji, zagotovo niso mogli zgrešiti velikanskih plakatov, ki so opozarjali na ta ali oni izdelek. Ko so se začeli vrstiti veliki reklamni panoji, je človek vedel, da se približuje mestu. Ta, po ocenah poznavalcev izredno učinkovita, a menda tudi draga reklama, simbol zahodnega sveta, si dokaj hitro utira pot tudi po Sloveniji. Bolje rečeno, utirajo si jo tujci, saj gre v glavnem za podjetja, ustanovljena s tujim ali mešanim kapitalom, ki pa imajo sedež v slovenski prestolnici. Vsega skupaj je po Sloveniji nameščenih preko 2 tisoč jumbo plakatnih površin. Že nekaj časa se pojavljajo tudi ob vpadnicah v mesto Celje. Nekaj podatkov o tem, kako je s temi velikimi plakati in s podjetji, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, ter o tem, kaj se nam obeta v prihodnje, smo izvedeli v pogovoru z vodjo projekta prometa in informacijskega sistema pri celjskem OSUPVO Vitoku Uranjeku.
“Zadeva z jumbo panoji se vleče od osamosvojitve naprej. Podjetja iz Evrope so pač na šla prazen prostor za reklamiranje v Sloveniji, med prvimi so k nam prišle tuje firme, predvsem Europlakat iz Avstrije ter ameriški Metropolis media. Obe podjetji imata svoj sedež v Ljubljani in že od vse ga začetka tudi v Celju sodelujemo z obema firmama. Obe podjetji sta v Celju in tudi drugod na našem območju dobili dovoljenja za postavitev jumbo panojev. Za dve podjetji smo se odločili preprosto zato, da med njima vlada zdrava konkurenca. V Sloveniji pa se pojavlja čedalje več podobnih podjetij.”
Reklama za bogate
Posel z jumbo plakati je vsekakor privlačen, še zdaleč pa ni poceni. Oglaševalec mora najprej plačati oblikovanje plakata, potem stroške tiskarskih storitev, večino jumbo plakatov menda natisnejo v Avstriji ali Italiji, poleg tega je treba plačati najem plakatnih mest. Po grobih izračunih velja sto plakatov približno 40 do 50 tisoč nemških mark. Občine, to velja tudi za celjsko, razpišejo koncesijo in predpišejo odškodnino oziroma komunalno takso. Podjetja, ki se ukvarjajo z oddajo plakatnih mest, morajo torej plačati odškodnino, ta znaša konkretno v Celju letno za en velik reklamni pano približno tisoč mark, denar pa se steka v občinski proračun. Poleg te komunalne takse pa se mora podjetje še posebej dogovoriti za najem zemljišča in seveda tudi tem lastnikom izplačati odškodnino. Torej si takšen način oglaševanja lahko privoščijo le firme, ki imajo pod palcem dovolj velik kup denarja.
Zakonodaja pa šepa
Čeprav so veliki plakati preplavili deželo, pa zakonodaja ostaja šibka točka tega posla. »Težave se pojavljajo pred vsem zaradi postavljanja teh panojev ob cestah. V Celju si prizadevamo, da bi bilo velikih reklamnih panojev ob cestah čim manj oziroma naj bi stali samo tam, kjer zakrivajo degradirana področja ali ne urejeno okolico. Oglaševalci pa bi nasprotno radi imeli čim več reklamnih panojev ob cestah, tako da so vidni z obeh strani. Več naj bo enostranskih, ki zakrivajo pogled na kakšno parkirišče, gradbišče, naj bodo na fasadah stavb,« dodaja Uranjek.
Ker ni urejena zakonodaja, se tu in tam pojavlja tudi divje plakatiranje, kar pa bolj kot za jumbo panoje velja za ostale vrste plakatiranja. Točno pa je določena velikost jumbo pa nojev, tudi pri nas veljajo evropski standardi: 5,75 krat 2,25 in 4 krat 3 metre.
Prvi poskusi tudi na Celjskem
Reklama s pomočjo jumbo plakatov je menda izredno učinkovita. Če stoji pano ob cesti, potem vsakdo vidi plakat vsaj dvakrat, ob prihodu in odhodu iz mesta. Da so plakati učinkoviti, kaže tudi zanimanje slovenskih podjetij za takšno oglaševanje. Tujim proizvajalcem že nekaj časa vneto sledijo domača podjetja, na Celjskem se je na jumbo panojih že pojavila denimo laška Pivovarna, danes se pojavlja Celjski sejem, velike plakate za čas sejma napovedujejo še nekatera celjska podjetja in ustanove.
Za tisto, kar potrebujemo v Celju, bo sedanjih 70 panojev kar dovolj, je prepričan Uranjek. Nekoliko večji naval si obetajo v času volitev, takrat bodo začasno postavili še kakšen reklamni pano. V naj brž donosen in zanimiv posel pa se želita vključiti vsaj dve celjski podjetji, to sta družbi z omejeno odgovornostjo Antonio in Baby Bum. Obe podjetji in morda še kakšno bo sta lahko konkurirali na javnem natečaju, ki ga na občini razpišejo vsako leto. Koliko bodo naša podjetja lahko stopala v korak z že uveljavljeni mi tujimi mački, pa je seveda drugo vprašanje. Se zlasti za to, ker menda preživijo samo tisti, ki lahko vzamejo v zakup tudi velike reklamne panoje v sosednji Avstriji in Hrvaški.
Irena Baša, Novi tednik, 25. 8. 1994
