Spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja v Celju končno stoji. S tem je dokončano veliko delo, katerega začetki segajo vse do 1946. Leta nazaj.
Celjani smo že v letu naše osvoboditve čutili potrebo in svetlo dolžnost, da postavimo spomenik tistim, ki smo jim dolžni največ zahvale za našo jasno in svetlo sedanjost ter prihodnost. V ta namen postavljeni odbor pri organizaciji ZB je v tem času opravil veliko delo. Še večjega pomena pa so žrtve in prispevki podjetij ter vseh prebivalcev.
Toda teh sredstev je kljub temu bilo premalo, zato je odbor leta 1952 pospešil aktivnost. Takratni razpis natečaja za izdelavo spomenika je privabil mnoge slovenske umetnike, toda noben osnutek ni bil dokončno sprejet. Takrat tudi še ni bilo jasno, kje bo spomenik stal. Vrstile so se konference z umetniki, arhitekti in drugimi. Končno so se odločili, da bi naj spomenik stal na Šlandrovem trgu in ideja spomenika se je izkristalizirala do današnje končne oblike.
Zanimivo je povedati nekatere druge ideje: Bil j e tudi precej mikaven osnutek, da bi na vrhu parka postavili obelisk v obliki meča, ki bi ponazoroval ostrino naše borbe. Okoli obeliska bi bili reliefi z naslednjimi vsebinami: Selitev Slovencev, streljanja, mučenja pa vse do pohoda XIV . divizije. Pri tem osnutku naj bi sodeloval nam vsem znani akad. kipar Ivan Napotnik iz Šoštanja, ki je pa pozneje zaradi bolezni moral delo opustiti.
Zato so se potem odločili za drugi osnutek, katerega arhitektonski del je obdelal inž. arhitekt Emil Navinšek, relief pa akad. kipar Jakob Savinšek.
To je bilo vse premalo, da bi do realizacije hitreje prišlo. Manjkalo je sredstev. Tu pa so priskočila spet na pomoč podjetja in celjski okrajni ljudski odbor. Seveda pa ni manjkalo ljudi, ki so nestrpno vpraševali, kdaj bo Celje dobilo spomenik. Toda pripomniti je treba, da tako veliko delo terja čas, zlasti še, ker bo celjski spomenik NOB brez dvoma eden izmed najlepših in najveličastnejših v Sloveniji.
Naša dolgoletna želja in delo je pri kraju. Spomenik stoji in bo vedno stal v spomin na številne žrtve zadnje osvobodilne
vojne, istočasno pa v opomin živim ter vzpodbudo pri ustvarjanju in zalaganju za mir. Ob tej priliki čutimo dolžnost, da damo priznanje najzaslužnejšim ustvarjalcem tega velikega dela, predvsem lunetniku Jakobu Savinšku in njegovemu pomočniku Juletu Renkotu, inž. arh. Emilu Navinšku, predsedniku odbora za postavitev spomenika tov. Edvardu Grolcu, enako prisrčna zahvala akad. kiparju Ivanu Napotniku za sodelovanje pri prvem osnutku ter končno vsem, kolektivom, organizacijam in posameznikom, ki so kakorkoli sodelovali pri uresničitvi tega velikega in pomembnega dela.
Novi tednik, 18. 4. 1958
