V dvorani Narodnega doma je bilo prejšnji ponedeljek živo. Športniki in športnice s Celjskega so se zbrali, da bi prejeli priznanja za delo v letu 1987 in, ne nazadnje, da bi pozdravili športnika in športnico leta. Kristine Jazbinšek ni bilo, zato je toliko večji aplavz pripadel šestnajstletnemu Gregorju Juraku, plavalcu celjskega plavalnega kluba Klima Neptun. Gregor se je lani udeležil mladinskega evropskega prvenstva v plavanju in zasedel peto mesto, postal pa je tudi balkanski mladinski prvak.
Kljub komaj šestnajstim letom sije Gregor priplaval naslov najboljšega športnika, čeprav, kot je rekel sam, tega naslova ni pričakoval. »Nisem niti pričakoval, da me bodo izbrali v ožji krog, ker nisem poznal razmer v celjskem športu, pomeni mi pa veliko, ker potrjuje moj vsakdanji trud, ko treniram.«
In kakšen je delovni dan Gregorja Juraka? »Zjutraj vstanem ob petih, nato nas avtobus odpelje na trening. Ob petnajst minut do šestih pričnemo skakati v vodo, nato plavamo do petnajst minut čez sedem, potem
pa nas avtobus razvozi do šol. Po končanem pouku pogledam malo v knjige, ob treh in deset minut se zopet odpravim na trening, ki se prične ob pol štirih. Treniram do šestih, včasih pa še dlje, po treningu pa sem navadno tako utrujen, da potrebujem kar nekaj časa za odpočitek. Nato je na vrsti še učenje. V šoli me učitelji obravnavajo kot vse ostale dijake na Pedagoški srednji šoli. Opravičim se lahko samo, če sem bil v soboto in nedeljo na tekmovanju, če pa me v šoli ni ves teden, pa se lahko opravičim za dva ali tri dni.«
Takole poteka Gregorjev vsakdan že kar lepo število tednov in mesecev. Pa se tega nikoli ne naveliča, mu
ni nikoli takšen tempo odveč? »Večkrat mi treningi presedajo, sploh kadar so le-ti zelo naporni, na pripravah na primer, tako da velikokrat pomislim, zakaj sploh treniram. V takih trenutkih sem popolnoma izgubljen. Krizo mi največkrat pomagajo prebroditi starši, včasih pa jo premagam tudi sam,« je priznal.
Mladi celjski plavalci že nekaj časa dosegajo vidne rezultate. Pa je to le odraz njihove prizadevnosti, nadarjenosti ali pa k temu pripomorejo tudi dobri pogoji? »V Celju imamo dobre pogoje v zimski sezoni, vendar nimamo petdesetmetrskega pokritega bazena, zato moramo na priprave izven Slovenije. Želo slabe pogoje pa imamo poleti, ko se moramo na trening voziti v Titovo Velenje. To seveda otežuje delo.«
Kljub precej slabim razmeram, ki vladajo v celjske plavalnem športu, pa očitno mladi plaveči lahko dosegajo lepe rezultate. Toda kako dolgo? Kako dolgo se bo na primer Gregor Jurak, če bo še v bodoče dosegaltako dobre rezultate, še vozil na treninge v Titovo Velenje, poleg tega pa mora obiskovati še srednjo šolo in se zato tudi precej učiti? Se bomo čez nekaj let zopet čudili in si zastavljali vprašanja tem, kam plove celjski šport in kje končajo mladi, nadarjeni športniki?
Novi tednik, 28. 1. 1988