S tem naslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen članek v Novem tedniku Vabljeni k branju:
Dve paralelki, 8. a in 8. c razred celjskih gimnazijcev, sta svojo 45-obletnico mature proslavili 21. oktobra 1994 v Laškem.
Sešli so se v prijaznem hotelu Hum. Svoje jubilejno srečanje so nekdanji gimnazijci pričeli z ogledom gradu Tabor in Pivovarne Laško, kjer so jih gostoljubno sprejeli. Nekdanji sošolci in sošolke so veselo razpoloženi ob 16. uri pričeli uradni del slavja. Udeležil se ga je tudi njihov najbolj priljubljeni profesor, gospod Jože Rotar. V svojem govoru je poudaril, da je na prvo povojno generacijo celjskih maturantov še posebej navezan, saj je bila prva, ki jo je kot mlad profesor poučeval. Tanja Predan-Knez, njegova dijakinja in hkrati dolgoletna gimnazijska kolegica, je v svoji pesmi, napisani njemu na čast, med drugim dejala: »Bili ste blagostrog, bili ste naš najboljši pedagog, zaradi vas smo prirodopis vzljubili, zaradi vas smo se ga tako radi učili.«
Slavistka Marjana Rakuš Debeljak pa je v svojem toplem nagovoru sošolcem izrekla globoko misel: »Mi smo družba, v katero se ne more nihče vključiti, izstopiti pa bomo morali nekega dne vsi.«
Jubilejno srečanje prve po vojne generacije celjskih maturantov je minevalo v prijetnem razpoloženju, ob obujanju spominov na mladost. Prisrčnost ob slovesu pa je bila najlepši dokaz, da njihovo geslo izpred 25 let – »Mladostna skupnost je močnejša od naših let« – ni le prazno besedičenje, marveč osrečujoče spoznanje, da mladostnih vezi ne moreta zrahljati ne razdalja in ne čas.
PR, Novi tednik, 3. 11. 1994
