S tem naslovom je bil na današnji dan pred 35 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Ker je Toper v času od uvedbe ukrepa družbenega varstva v začetku leta 1987 izpolnil večino takrat zastavljenih ukrepov, je celjski izvršni svet na zadnji seji menil, da ni več razlogov za podaljšanje tega ukrepa. To pomeni, da se s 17. februarjem izteče začasni ukrep, s tem pa tudi sanatorstvo Merxa.
Vendar so predstavniki Topra na seji izvršnega sveta opozorili, da bodo iskali nove oblike sodelovanja z Merxom in da bi na ta način tudi ostali člani interne banke. Za nadaljnjo sanacijo bo to gotovo nujno, saj Toper še vedno pesti pomanjkanje lastnih obratnih sredstev.
Med uspehi, ki jih v Topru posebej poudarjajo, je zmanjšanje zalog, izločitve nedonosnih obratov, od katerih je problem edino še Donji Vakuf in preusmeritev v prodaji na tujih trgih, kamor gre sedaj 70 odstotkov proizvodnje… Tako tudi v zaključnem računu ne bo rdečih številk, pri čemer pa ima v veliki meri zasluge Merxova interna banka in Ljubljanska banka splošna banka Celje z ugodnimi krediti. Vendar pa je predstavnik banke na seji opozoril, da se 11. februarja izteče tudi obdobje ugodnih bančnih kreditov in da mora biti Toper pripravljen na normalne pogoje in obresti. Predstavniki Topra so ob tem povedali, da vendarle računajo na prehodno obdobje, medtem ko je bančnik opozarjal, da so v Celju še številni problemi, ki jim bo banka morala priskočiti na pomoč, na primer Emo in Metka.
V razpravi so opozorili tudi na to, da jim je uspelo zmanjšati izgubo top sporta, da so ustavili veliko fluktuacijo delavcev, vendar jih še vedno čaka nadaljnje zmanjševanje režije. Tudi zaposleni še niso ustrezno nagrajevani, kljub precejšnjim dvigom osebnih dohodkov v preteklem letu. Še vedno pa jih čaka tudi zahtevna naloga tehnološke sanacije, saj je oprema zastarela in 80-odstotno odpisana.
TC, Novi tednik, 26. 1. 1989
