Na zadnji seji so odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Celju podrobno razpravljali o načrtih agrokombinata in kmetijske zadruge. Obe kmetijski organizaciji sta namreč osnova za načrtno usmerjanje kmetijske proizvodnje za potrebe mesta.
Tako predvidevajo znatno povečanje zemljišč družbenega sektorja za obrat Vojnik, ki je usmerjen v proizvodnjo hmelja, pitane živine in sadjarstva. Okolica Medlega pa bo predvsem usmerjena za pridelovanje krme, in sicer za potrebe nove mlečne farme v Podlogu. Medloška vrtnarija, ki ima trenutno 33 hektarjev, bo letos povečala površine za nadaljnjih 7 hektarjev in bo skrbela predvsem za preskrbo mesta s povrtninami. Z ureditvijo novih ogrevalnih gred pa bodo na celjski trg tudi v izvensezonskih mesecih lahko dali svežo zelenjavo.
Na istem področju si prizadeva tudi celjska kmetijska zadruga, ki ima v lastni proizvodnji
že 124 hektarjev, in sicer večinoma (86 ha) v Dobrni. Posebnost za območje celjske občine v zadnjem obdobju leta je težnja zasebnih kmetovalcev, da oddajo zemljišča kmetijskim organizacijam. Ta pojav je v celjski občini najbolj značilen, čeravno ga zasledimo tudi v drugih občinah. To pa je dokaj razumljivo, saj je prav iz okolice Celja priliv mladine v industrijo najbolj izrazit. Na kmetijah v velikih primerih ostajajo le starejši ljudje, ki so manj zmožni za intenzivno obdelavo zemljišč in so jim družbene obveznosti spričo tega preveliko breme.
Vendar nam analize kažejo, da gre — kljub veliki ponudbi — pridobivanje zemlje za družbeni sektor razmeroma prepočasi. Vzroke je potrebno iskati predvsem v pomanjkanju finančnih sredstev kmetijskih organizacij. Zaradi tega sodijo, da se bosta zadruga in agrokombinat morala v večji meri posluževati ustreznih zveznih kreditov, hkrati pa bodo v občinskem merilu zbrali del sredstev, ki so potrebna za te namene.
Celjski tednik, 11. 1. 1963
